Trumpove obljube: Sem res to rekel?

V osrčju ameriške politične retorike in ekonomske politike se je ponovno znašel predsednik Donald Trump z obljubo, ki je dvignila precej prahu: delitev 2000 dolarjev Američanom iz naslova carinskih prihodkov. To je je 1.714 evrov. 

Ta kontroverzna napoved, prvič predstavljena v začetku novembra na družbenem omrežju Truth Social, je ustvarila val razprav in pomislekov med strokovno in laično javnostjo. Njegova trditev, da Združene države nabirajo "bilijone dolarjev" od carin in da bi to omogočilo "carinske dividende", je naletela na skepticizem, še posebej, ko je bila soočena z analitiki in realnimi fiskalnimi projekcijami. 

Med intervjujem v Ovalni pisarni, ki ga je Donald Trump pretekli teden dal novinarjema Katie Rogers in Tylerju Pagerju iz New York Timesa, je prišlo do neposrednega soočenja z obljubo o izplačilih. Novinarka Rogersova je jasno vprašala: "Obljubili ste čeke v višini 2000 dolarjev Američanom na podlagi prihodkov od carin. Kdaj jih lahko pričakujejo?" 

Trumpov odziv, "Sem res to rekel? Kdaj sem to rekel?" je bil presenečen in kaže na določeno stopnjo dezorientacije ali taktičnega izogibanja. Po tem, ko ga je novinarka skušala spomniti na njegove lastne izjave, je Trump prekinil pogovor in skušal preusmeriti pozornost z omenjanjem 1776 dolarjev (1.522 evrov) izplačanih vojakom, imenovane "Vojaške dividende". To strategijo preusmerjanja pozornosti od direktnih vprašanj Trump uporablja kar pogosto, vendar tokrat ni uspela povsem, saj sta novinarja vztrajala pri odgovoru.

Kasneje, ko je novinar Pager vztrajal pri vprašanju o konkretnih rokih, je Trump izjavil: "Denar od carin je tako velik, toliko tega prihaja, da bom lahko izplačal 2000 dolarjev. Rekel bi, nekje proti koncu leta." Dodal je še, da za takšno potezo po njegovem mnenju ni potrebna odobritev Kongresa, saj "ta denar prihaja iz drugih virov."

Ta trditev pa je naletela na kritične analize, saj neprofitna organizacija Odbor za odgovoren zvezni proračun (Committee for a Responsible Federal Budget) ocenjuje, da bi vlada za takšno izplačilo potrebovala astronomskih okoli 600 milijard dolarjev, kar je več kot 514 milijard evrov. Kar je še pomembneje, na ministrstvu za finance so se odzvali zadržano: finančni minister Scott Bessent je sredi novembra za ABC News dejal, da se o možnosti carinskega povračila sploh ni pogovarjal s predsednikom, poleg tega pa je svaril, da bi morebiten denar, izplačan državljanom, lahko povzročil inflacijo in bi ga zato bilo priporočljivo privarčevati. To razkriva razkol med političnimi obljubami in ekonomsko realnostjo ter fiskalno odgovornostjo.

Obljuba Donalda Trumpa o delitvi carinskih prihodkov se kaže kot zapletena in večplastna problematika, ki združuje politično retoriko, ekonomske izzive in vprašanja fiskalne odgovornosti. Njegove izjave o 'bilijonih dolarjev' od carin in samostojni odločitvi o izplačilih brez odobritve Kongresa, so sprožile pomembne debate o pooblastilih predsednika in transparentnosti javnih financ. Položaj postane še bolj kritičen z upoštevanjem opozoril, kot je tisto ministra Scotta Bessenta o potencialnih inflacijskih tveganjih. Težave se ne skrivajo zgolj v pridobivanju sredstev, ampak tudi v potencialnem vplivu množičnih denarnih izplačil na gospodarstvo, kar lahko oslabi kupno moč prebivalstva. Celoten primer ponuja pomembno lekcijo o nujnosti preverjanja predsedniških obljub in temeljite ekonomske analize pred sprejetjem vsakršnih radikalnih finančnih politik. Gre za občutljivo ravnovesje med privabljanjem volivcev in vzdrževanjem stabilnosti nacionalnega gospodarstva, ki ga moramo vedno spremljati z budnostjo.

Vir: Index, New York Times, ABC News