Državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan je po seji vlade dejal, da spremembe zakona pomenijo temeljito in nujno prenovo rejniškega sistema v Sloveniji. Potreba po prenovi pa izvira iz pomanjkanja rejniških družin, da se za to dejavnost odloča vedno manj ljudi in da se rejniki starajo. "Kar pomeni, da se tudi centri za socialno delo (CSD) in socialne službe soočajo z velikim izzivom, kam nameščati otroke v stiski," je dodal. Namen novele je obdržati rejnike v sistemu in privabiti nove.

S predlogom zakona področje po njegovih besedah nagovarjajo na treh ravneh

Prva raven je položaj rejnikov in otrok v rejniških družinah. Sprememba predvideva, da bodo rejniki, ki imajo nameščenega vsaj enega otroka, upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, v kolikor niso zavarovani na drugi podlagi, torej če niso zaposleni. Predlog "znatno povečuje tudi plačilo rejnikom ter povračilo materialnih stroškov", je dejal Juvan.

V sporočilu po seji vlade pa so zapisali, da predlog določa enotno oskrbnino za vse otroke oziroma polnoletne osebe (od nič do 26 let). Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške v višini 494,09 evra in denarni prejemek v višini otroškega dodatka, določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka v višini 143,81, skupaj torej 637,9 evra (trenutno 510,23 evra).

Določa tudi povišanje od celotnega zneska oskrbnine in ne več le od materialnih stroškov za 25 odstotkov, če je več razlogov pa za 50 odstotkov. V primeru zvišanja za 25 odstotkov bi oskrbnina znašala 797,38 evra, v primeru 50-odstotnega zvišanja pa bi znašala 956,85 evra.

Predlog zakona določa tudi poročanje rejnika glede namenskosti porabe zvišane oskrbnine, in sicer enkrat letno ter kadar to zahteva CSD. Trenutno je možno povišanje oskrbnine za 25 odstotkov materialnih stroškov, oskrbnina tako lahko znaša največ 457,84 evra, so zapisali.

Plačilo dela bi s trenutnih 166,69 evra povišali na 360,1 evra. Možno povišanje plačila dela za 25 ali 50 odstotkov pa bi bilo odvisno od zahtevnosti oskrbe varstva in vzgoje otroka. Ob 25-odstotnem zvišanju bi plačilo dela znašalo 450,11 evra, ob 50-odstotnem zvišanju pa 540,15 evra.

Če otrok biva v rejniški družini za čas vikendov in šolskih počitnic (vikend rejništvo), je rejnik v teh mesecih upravičen do 75-odstotne oskrbnine (478,43 evra) ter sorazmernega dela plačila dela.

S predlogom novele bi uvedli tudi tri prejemke za rejnike v višini 360 evrov, in sicer bi prvega dobili ob namestitvi otroka, takoj po nujnem odvzemu, drugega bi dobili za namestitev vsakega od sorojencev v rejniško družino, tretji prejemek pa bi bil dodatek za oddih in počitnice v poletnih mesecih za vsakega nameščenega otroka.

Novela določa, da so otroci v rejništvu prejemniki otroškega dodatka. "S tem smo odpravili vse nejasnosti, do katerih dodatnih ukrepov so upravičeni otroci v rejništvu, spomnimo se recimo na razdelitev računalnikov," je dejal Juvan.

Med rejnicami je tudi Nada Primc iz Šentvida pri Stični, ki je zadnjih šest let rejnica dvema otrokoma. Zakaj se je sicer mati petih otrok odločila za vlogo rejnice in kakšne izzive prinaša tovrstna vzgoja? Preverite v spodnjem članku!

Predlog uvaja nekatere nove storitve za rejnike, kot sta brezplačna pravna pomoč, ko morajo na sodišču sodelovati v postopkih, in dostop do supervizije, torej do strokovne pomoči in svetovanja, do katere so bili zdaj upravičeni socialni delavci.

Predlog novele poenostavlja postopek za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklica, normativ pa znižuje na namestitev ne enega otroka ali mladostnika, ki pa mora biti nameščen za cel mesec.

Na področju nadzora in usposabljanja uvajajo, da morajo rejniki usposabljanje opraviti uspešno in ne zgolj opraviti. Redna usposabljanja rejnikov pa bi se izvajala na vsake tri leta, in ne več na pet let.

Po noveli bi se individualna projektna skupina, ki se ukvarja s posameznim primerom, morala sestati dvakrat letno in ne več enkrat na leto.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtujejo, da bo imela novela finančne posledice v višini 11 milijonov evrov letno, trenutno pa država za to področje namenja okrog sedem milijonov evrov.

Juvan je povedal še, da bodo zakon v DZ vložili v naslednjih dneh, sprejet pa bi lahko bil pred poletjem. Novela določa, da se bo začela uporabljati štiri mesece po sprejetju v DZ, "ker ministrstvo potrebuje nekaj časa, da prilagodi informacijske sisteme na nov sistem".

Prepričan je, da se noveli v DZ obeta podpora, saj jo je oblikovala delovna skupina, kjer so sodelovali "vsi deležniki na področju rejništva", in uživa splošno podporo strokovne javnosti, deležnikov in politike.

Pri oblikovanju predloga so upoštevali pripombe iz javne razprave, ki je potekala lani poleti. Med drugim glede nezadostne višine materialnih stroškov, ki so jo nekoliko zvišali in gre za zmnožek osnovne denarne socialne pomoči in otroškega dodatka. Upoštevali so tudi pripombo, da morajo biti rejniki upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, tudi če nimajo nameščenih vsaj treh otrok, kot to velja trenutno, in pripombe glede dostopa do supervizije.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!

Preberite tudi: 

- Do kdaj mora delavec porabiti stari dopust? Kaj se zgodi ob porodniški?

- Ključne spremembe pri pokojninah: Kaj prinaša nova novela in kako vpliva na vas?

- Kako prihraniti pri elektriki? Pravilna nastavitev hladilnika lahko zmanjša račune!

- Maturantski izleti in plesi: Nasveti za zmanjšanje stroškov in prihranke

- Ta horoskopska znamenja najbolje upravljajo z denarjem

- Drama babice z zmagovalnim listkom: Kako je 2,35 milijona evrov izginilo v nič?