Vodnik po individualnem naložbenem računu za dolgoročno rast

Ključne prednosti INR-računov, fleksibilnost, preglednost in predvsem možnost reinvestiranja donosa brez sprotne davčne obremenitve, omogočajo, da vlagatelji skozi čas dosežejo občutno višjo donosnost. Zato vse več posameznikov uporablja INR kot svoj osrednji naložbeni račun.

Pri ponudnikih, kot je NLB, lahko vlagatelji te prednosti izkoristijo tudi z enostavnim dostopom do ETF-jev, obveznic in preglednim spletnim dostopom do računa.

Da bi bolje razumeli, kako naj vlagatelj svoj INR ustrezno postavi, razporedi in dolgoročno vzdržuje, smo za ključne napotke povprašali Gala Jureta Perhaja, vodjo trgovanja s finančnimi instrumenti pri NLB.

Perhaj poudarja, da se pri večini dolgoročnih vlagateljev najbolje obnese kombinacija treh glavnih naložbenih sklopov:

'Za večino dolgoročnih vlagateljev so zelo primerna kombinacija široko razpršeni ETF-ji, kakovostne obveznice in po potrebi izbran delež posameznih delnic. ETF-ji omogočajo razpršitev, preglednost in stroškovno učinkovitost, obveznice prispevajo stabilizacijsko vlogo, posamezne delnice pa lahko dopolnijo portfelj pri vlagateljih, ki imajo več znanja in želijo aktivnejšo komponento.'

Takšna sestava zagotavlja ravnotežje med rastjo, stabilnostjo in stroškovno učinkovitostjo. Posebnost INR je, da ves ustvarjeni donos ostane v portfelju, kar okrepi dolgoročno rast kapitala.

Jedro uspešne strategije je jasno postavljen okvir. Tukaj Perhaj najprej poudari pomen ciljev:

'Vlagatelj mora najprej opredeliti cilj varčevanja, časovni horizont in sprejemljivo raven nihanj oziroma tveganja. Nato naj določi osnovno razmerje med delniškimi in obvezniškimi naložbami, po potrebi pa doda še bolj specifične tematske ali regionalne izpostavljenosti.'

Po njegovih izkušnjah se izkušenim vlagateljem pogosto zgodi, da portfelj postane skupek različnih idej, brez prave strukture. Zato opozarja:

'Ključno je, da portfelj ohrani jasno jedro, premišljeno razpršitev in vnaprej določena pravila glede prilagajanja deležev.'

Pri dolgoročnem vlaganju je jasno razmerje med delniškimi in obvezniškimi naložbami eden ključnih temeljev uspešne strategije. Zato se vlagatelji pogosto opirajo na tri strukture portfeljev, ki služijo kot preprosta orientacija pri izbiri ustreznega razmerja glede na stopnjo tveganja in časovni okvir.

1. Konzervativen portfelj

Konzervativen portfelj je zasnovan tako, da vlagatelju nudi predvsem stabilnost in manjša nihanja, zato je primeren za bolj previdne pristope ali krajši naložbeni rok.

'Konzervativen portfelj daje večji poudarek obvezniškim naložbam, ki zagotavljajo predvidljivost in pomagajo zmanjševati nihanja celotnega portfelja,' pojasni Perhaj.

2. Uravnotežen portfelj

Uravnotežen portfelj je primeren za vlagatelje, ki želijo dolgoročno rast kapitala, hkrati pa ohraniti zmerno stopnjo nihanja.

Perhaj objasni: 'Uravnotežen portfelj je namenjen vlagateljem, ki želijo kombinacijo rasti in stabilnosti. Vključuje razmeroma enakomerno razporeditev med delniškimi in obvezniškimi naložbami.'

3. Dinamičen portfelj

Dinamičen portfelj je namenjen vlagateljem z daljšim naložbenim rokom in višjo toleranco do nihanj, saj poudarja rast in izkoriščanje tržnih priložnosti.

'Takšen portfelj je primeren za vlagatelje z daljšim časovnim horizontom in višjo pripravljenostjo prevzemanja tveganja. Večji poudarek namenja delniškim naložbam ter izkoriščanju potenciala dolgoročne rasti,' pojasni Perhaj.

Pri izbiri ETF-jev je ključno predvsem vprašanje časa do cilja, pravi Perhaj:

'Za pokojnino so običajno primerni predvsem široko razpršeni delniški ETF-ji, ki jih je smiselno ob približevanju cilju dopolnjevati z obvezniškimi naložbami.'

Za varčevanje za šolanje otrok velja podobna logika: prvih 10 let je lahko portfelj bolj delniški, kasneje se preusmeri v obvezniške naložbe.

Pri varčevanju za nepremičnino pa je Perhaj jasen: 'Najpomembnejši je časovni horizont, saj je pri krajšem obdobju običajno primernejša bolj zmerna kombinacija ETF-jev in obveznic, pri daljšem obdobju pa je lahko delniški delež večji.'

Glavno pravilo ostaja preprosto:
- krajši rok, več obveznic,
- daljši rok, več delnic.

Izkušeni vlagatelji radi posegajo po aktivnem upravljanju, vendar Perhaj opozarja, da dolgoročnost zahteva umirjen pristop:

'Pri dolgoročnem vlaganju portfelja praviloma ni treba pogosto rebalansirati, temveč predvsem takrat, ko se zaradi gibanja trgov pomembneje oddalji od ciljne strukture portfelja.'

Strategija pa ni učinkovita, če ni finančno vzdržna. 'Vplačila naj bodo prilagojena finančnim ciljem, časovnemu horizontu in finančnim zmožnostim vlagatelja. Pomembno je, da so dolgoročno vzdržna, da ne ogrožajo likvidnostne rezerve in da upoštevajo tudi stroške transakcij,' svetuje Perhaj.

Pri NLB je dodatna prednost možnost fleksibilnega prilagajanja vplačil brez zapletenih administrativnih postopkov, kar vlagatelju olajša dolgoročno načrtovanje in ohranjanje discipline.

'Obveznice so predvsem stabilizacijski del portfelja. Njihova vloga ni nujno v tem, da vedno prinašajo najvišji donos, temveč da ublažijo nihanja celotnega portfelja in vlagatelju pomagajo ohraniti disciplino v negotovih obdobjih.'

To pomeni, da obveznice ublažijo padce in so še posebej pomembne, kadar delniški trgi močno nihajo.

INR je idealen za vlagatelje, ki želijo svojo strategijo graditi pregledno in stroškovno učinkovito, pri čemer ponudniki, kot je NLB, omogočajo sodoben in enostaven dostop do ključnih naložb.

Oglasno sporočilo

To tržno sporočilo je namenjeno obveščanju strank o storitvah NLB, d. d., v zvezi s finančnimi instrumenti. Naložbe v finančne instrumente so tvegane. Informacije o investicijskih storitvah NLB, d. d., in o tveganjih so vam na voljo v Splošnih pogojih poslovanja s finančnimi instrumenti NLB, d. d., Ljubljana, ki so dostopni na spletni strani NLB in v poslovalnicah NLB, d. d., kjer je mogoče skleniti poslovno razmerje za opravljanje investicijskih storitev. Storitve borznega posredovanja NLB, d. d., opravlja le na pobudo stranke.