Vrste oporok: katere poznamo in kaj morajo vsebovati?

Vrste oporok: katere poznamo in kaj morajo vsebovati?

M.M.
05.01.2023, 8:10
1
Kakšne vrste oporok poznamo in kakšne so značilnosti vsake oporoke? Na kaj morate paziti pri sestavljanju oporoke? Katere podatke mora oporoka nujno vsebovati?

Članke o dedovanju bomo objavljali januarja, in sicer vsak torek in četrtek. Naslednji članek bo na voljo 10. januarja. 

PREBERI ŠE
Dedovanje na Cekin.si – predstavili bomo odgovore na ključna vprašanja

Oporoka je eden izmed pomembnejših dokumentov, ki jih boste pripravili v svojem življenju. A kako jo napisati, ali potrebujete priče, ali mora biti notarsko overjena, ali morda velja le tista, ki je napisana na sodišču ... 

Vprašanj je veliko, zato smo se po pomoč obrnili na odvetnico Darjo Bajželj. Prosili smo jo, naj nam najprej razloži, katere vrste oporok obstajajo in kakšne so značilnosti vsake posebej. 

Danes torej preverite vrste oporok, že kmalu pa bomo objavili naslednji članek na temo, kako napisati oporoko

Oporoka je zelo pomembna – kako jo napisati in katere vrste oporok poznamo?
Oporoka je zelo pomembna – kako jo napisati in katere vrste oporok poznamo?FOTO: iStockphoto

1. Lastnoročna oporoka 

Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. Oporoka je veljavna, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena. 

2. Pisna oporoka pred pričami 

Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. 

Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke. 

3. Sodna oporoka 

Oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo istovetnost. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. 

4. Sodna oporoka, če je oporočitelj ne zna ali ne more prebrati 

Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, jo ta prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, potem ko izjavi, da je to njegova oporoka. 

Priči se podpišeta na oporoki. 

Kdo je lahko priča pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki

Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki so lahko priče polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati. Pri sodni oporoki morajo priče razumeti tudi jezik, v katerem je napravljena. 

Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki ne morejo biti priče in ne morejo kot sodnik sestaviti oporoke po oporočiteljevi izjavi: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja. 

Kaj so neveljavna razpolaganja v oporoki

Neveljavna so določila oporoke, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam pri oporoki ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb. 

5. Oporoka, sestavljena v tujini 

Oporoko lahko sestavi državljanu Republike Slovenije v tujini po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve. 

6. Oporoka, sestavljena na slovenski ladji 

Na slovenski ladji lahko sestavi oporoko poveljnik ladje po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke. 

Oporoka, ki je bila sestavljena na ladji, neha veljati po preteku tridesetih dni od vrnitve oporočitelja v Republiko Slovenijo. 

7. Oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem 

Med izrednim ali vojnim stanjem lahko vojaški osebi sestavi oporoko po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, poveljnik čete, njej enake ali višje enote ali kdo drug v prisotnosti takšnega poveljnika. 

Oporoka sestavljena med izrednim ali vojaškim stanjem preneha veljati po preteku šestdesetih dni po koncu izrednega ali vojnega stanja, če je oporočitelju vojaška služba prenehala prej ali pozneje, pa po preteku tridesetih dni po prenehanju vojaške službe. 

8. Oblika mednarodne pogodbe 

Oporoka mora biti sestavljena v pisni obliki. 

Oporočitelju ni treba oporoke napisati lastnoročno. 

Oporoka je lahko napisana v katerem koli jeziku, z roko ali kako drugače. 

Mednarodno oporoko lahko sestavi oporočitelju po njegovi izjavi sodnik pristojnega sodišča, državljanu Republike Slovenije v tujini pa diplomatski oziroma konzularni predstavnik (oporoka sestavljena v tujini) 

Oporočitelj mora ob navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe izjaviti, da je to njegova oporoka in da je seznanjen z vsebino ter jo ob njihovi navzočnosti podpisati oziroma če jo je podpisal pred tem, priznati in potrditi, da je podpis njegov. 

Če se oporočitelj ne more podpisati, sporoči razlog pooblaščeni osebi, ki to zapiše na oporoki. Poleg tega lahko oporočitelj zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpiše kdo drug. 

Priči in pooblaščena oseba se ob navzočnosti oporočitelja hkrati podpišejo, s pristavkom, da se podpisujejo kot priče oziroma kot pooblaščena oseba. 

Priča pri mednarodni oporoki: Priča pri mednarodni oporoki je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje (ni vzeta poslovna sposobnost in zna brati in pisati, razume jezik v katerem je napisana oporoka. Ter sorodniki oporočitelja do 3 kolena). Isto velja za tolmača, če sodeluje pri sestavi oporoke. Samo to, da je nekdo tujec, ni ovira, da ne bi bil priča pri mednarodni oporoki. 

Podpisi in datum na mednarodni oporoki

Podpisi morajo biti na koncu oporoke. 

Če ima oporoka več listov, mora oporočitelj vsakega podpisati. Če se ne more podpisati, ga podpiše v njegovem imenu kdo drug, ali če tega ni, pooblaščena oseba. Vsak list mora biti oštevilčen. 

Datum oporoke je datum, pod katerim jo je podpisala pooblaščena oseba. Ta datum mora na koncu oporoke napisati pooblaščena oseba. 

Hramba mednarodne oporoke 

Pooblaščena oseba vpraša oporočitelja, če želi dati izjavo glede hrambe oporoke. V tem primeru se kraj, v katerem namerava oporočitelj hraniti oporoko, na njegovo izrecno zahtevo zapiše v potrdilo. 

Pooblaščena oseba priloži oporoki potrdilo, v katerem ugotovi, da so bile upoštevane določbe zakona o dedovanju, ki določajo mednarodno oporoko. 

Potrdilo mora obsegati: 

1. osebno ime, funkcijo in naslov osebe, pooblaščene za sestavitev mednarodne oporoke; 

2. osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva oporočitelja; 

3. osebno ime, naslov, datum in kraj rojstva prič; 

4. datum in kraj sestavitve oporoke; 

5. potrditev, da je priložena oporoka oporočiteljeva in da je seznanjen z njeno vsebino; 

6. potrditev, da je oporočitelj ob navzočnosti pooblaščene osebe in prič podpisal oporoko ali priznal in potrdil, da je podpis na njej njegov (oziroma da oporočitelj oporoke ni mogel podpisati in razloge za to); 

7. potrditev, da so priče in pooblaščena oseba podpisale oporoko; 

8. potrditev, da je vsak list oporoke podpisan in oštevilčen; 

9. potrditev o ugotovitvi istovetnosti oporočitelja in prič; 

10. potrditev, da so priče izpolnjevale pogoje po tem zakonu; 

11. navedba oporočiteljeve izjave o hrambi oporoke; 

12. kraj, datum, podpis in pečat. 

Pooblaščena oseba hrani en izvod potrdila, drugega pa izroči oporočitelju. 

Potrdilo o mednarodni oporoki je zadosten dokaz za formalno veljavnost pisanja kot oporoke po tem zakonu, če se ne dokaže nasprotno. 

Dejstvo, da potrdila ni ali da ni pravilno sestavljeno, ne vpliva na formalno veljavnost mednarodne oporoke, ki je sestavljena v skladu z Zakonom o dedovanju. 

9. Ustna oporoka 

Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. 

Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena. 

Priče pri ustni oporoki 

Pri ustni oporoki so lahko priče samo osebe, ki smejo biti priče pri sodni oporoki (priče polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati ter ne smejo biti v sorodstveni vezi s sodnikom ali zapustnikom). Pričam ni treba, da znajo brati in pisati. 

Dolžnosti prič pri ustni oporoki 

Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. 

Izpolnitev te dolžnosti ni pogoj za veljavnost ustne oporoke. 

Neveljavna razpolaganja v ustni oporoki 

Neveljavna so določila ustne oporoke, s katerimi se kaj zapušča oporočnim pričam, njihovim zakoncem, njihovim prednikom, njihovim potomcem in njihovim sorodnikom v stranski vrsti od vštetega tretjega kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb. 

Dedovanje
DedovanjeFOTO: Cekin.si

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke