Manj kot pol ure vožnje od središča Stockholma se nahaja otok Lidingö, kjer je ena izmed najbogatejših švedskih sosesk. Tam živi tudi podjetnik Konrad Bergström, ki je bogastvo zaslužil s soustanovitvijo podjetij, med drugim podjetja za izdelavo slušalk in zvočnikov. Je sicer lastnik štirih nepremičnin, ki jih ima na Švedskem in v Španiji, na svoji spletni strani poroča britanski BBC.

Čeprav je trenutno na oblasti desna koalicija, so državo večino prejšnjega stoletja vodile socialdemokratske vlade, ki so bile izvoljene na podlagi obljub o pravični gospodarski rasti, pri čemer se je z davki financirala močna socialna država, poroča BBC. V zadnjih treh desetletjih je država tako doživela razcvet superbogatih posameznikov. 

Leta 1996 je bilo na seznamu bogatašev, ki ga je objavila nekdanja švedska poslovna revija Veckans Affärer, le 28 ljudi z neto premoženjem v višini milijarde kron ali več (približno 84,5 milijona evrov po današnjem menjalnem tečaju). Večina jih je izhajala iz družin, ki so bogate že več generacij. Po podobni analizi dnevnika Aftonbladet je bilo do leta 2021 v državi 542 "kronskih milijarderjev", ki so imeli v lasti premoženje, enakovredno 70 odstotkom nacionalnega BDP, ki je merilo skupne vrednosti blaga in storitev v gospodarstvu.

Švedska, ki ima le 10 milijonov prebivalcev, ima tudi enega izmed najvišjih deležev "dolarskih milijarderjev" na prebivalca na svetu. Revija Forbes je leta 2024 na seznam bogatih uvrstila 43 Švedov, ki so vredni 1 milijardo dolarjev ali več, kar je več kot 928 milijonov evrov. To pomeni približno štiri milijarderje na milijon prebivalcev, medtem ko sta v ZDA (ki imajo 813 milijarderjev, kar je največ med vsemi državami, vendar v njih živi več kot 342 milijonov ljudi) približno dva milijarderja na milijon prebivalcev, poroča omenjena spletna stran. 

"To se je zgodilo na prikrit način, tako da tega niste opazili, dokler se ni zgodilo," pravi Andreas Cervenka, novinar časopisa Aftonbladet in avtor knjige Pohlepna Švedska, v kateri raziskuje vztrajno rast švedskih superbogatašev. "Toda v Stockholmu lahko na lastne oči vidite bogastvo in kontrast med superbogatimi ljudmi v nekaterih delih Stockholma in precej revnimi ljudmi v drugih delih," poudarja.  

Razlogi za porast števila superbogatašev na Švedskem

Eden izmed razlogov za vzpon novih superbogatašev je tudi razcvet švedske tehnološke scene. Država slovi kot evropska silicijeva dolina, saj je v zadnjih dveh desetletjih ustvarila več kot 40 tako imenovanih zagonskih podjetij samorogov – podjetij, vrednih več kot milijardo dolarjev, kar je več kot 928 milijonov evrov.

Na Švedskem sta bila ustanovljena Skype in Spotify ter igričarski podjetji King in Mojang. Med novejšimi globalnimi zgodbami o uspehu so finančno tehnološko zagonsko podjetje Tink, ki ga je Visa med pandemijo kupila za približno 2 milijardi dolarjev (skoraj 1,9 milijarde evrov), zdravstveno podjetje Kry in podjetje Voi, ki proizvaja električne skiroje. 

Podjetnik Ola Ahlvarsson ta uspeh pripisuje devetdesetim letom prejšnjega stoletja. Pravi, da je davčna olajšava za domače računalnike na Švedskem "vse nas povezala veliko hitreje kot druge države".

Tudi sam je večkratni soustanovitelj in opozarja na močno "kulturo sodelovanja" na področju zagonskih podjetij, saj so izkušeni podjetniki pogosto vzorniki in vlagatelji v naslednjo generacijo tehnoloških podjetij.

Švedska je zaradi svoje velikosti tudi priljubljen testni trg, je dejal za BBC. "Če želite preveriti, ali to deluje na večjem trgu, lahko z omejenimi stroški in brez prevelikega tveganja za vašo blagovno znamko ali ceno delnic stvari preizkusite tukaj," pravi Ahlvarsson.

Toda Cervenka trdi, da obstaja še ena zgodba, ki si zasluži več pozornosti – švedska denarna politika, ki je po njegovem mnenju pomagala spremeniti državo v raj za superbogate.

Švedska je imela od začetka leta 2010 do pred nekaj leti zelo nizke obrestne mere. Tako si je bilo poceni izposojati denar, zato so se Švedi, ki so imeli denarja na pretek, pogosto odločali za naložbe v nepremičnine ali visoko tvegane naložbe, kot so tehnološka zagonska podjetja, od katerih so se mnoga zaradi tega močno podražila. "Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki so glavni vzrok tega velikega porasta števila milijarderjev, je, da smo imeli več let precej visoko inflacijo vrednosti premoženja," pravi Cervenka.

Čeprav so najbogatejši na Švedskem obdavčeni z več kot 50 odstotki na osebne dohodke, kar je ena izmed najvišjih stopenj v Evropi, meni, da so zaporedne desne in leve vlade prilagodile nekatere davke tako, da so bili v korist bogatašev.

Država je leta 2000 ukinila davek na premoženje in dediščino, davčne stopnje na denar, pridobljen z delnicami in izplačili delničarjem podjetij, pa so veliko nižje od davkov na plače. Tudi stopnja davka od dohodkov pravnih oseb se je s približno 30 odstotkov v 90. letih prejšnjega stoletja znižala na približno 20 odstotkov, kar je nekoliko nižje od evropskega povprečja. "Če ste danes milijarder, se vam ni treba preseliti s Švedske. In dejansko se nekateri milijarderji selijo sem," pravi Cervenka.

Ugoden davčni sistem, a vračajo družbi

Konrad Bergström se strinja, da ima Švedska "zelo ugoden davčni sistem, če gradite podjetja". Vendar pa pravi, da ima njegovo bogastvo pozitiven učinek, saj njegova podjetja – in nepremičnine – zagotavljajo delovna mesta za druge. "Imamo varuško, vrtnarja in čistilke ... in tako imamo tudi več delovnih mest. Zato ne smemo pozabiti na to, kako gradimo družbo," je dejal za BBC.

Bergström poudarja, da tudi premožni švedski podjetniki in vlagatelji tveganega kapitala vse pogosteje ponovno vlagajo svoj denar v tako imenovana zagonska podjetja z učinkom, ki se osredotočajo na izboljšanje družbe ali okolja.

Leta 2023 je bilo 74 odstotkov vseh sredstev tveganega kapitala, namenjenih švedskim zagonskim podjetjem, namenjenih podjetjem z družbenim vplivom. To je najvišji odstotek v EU in daleč nad evropskim povprečjem, ki znaša 35 odstotkov, kažejo podatki podjetja Dealroom, ki prikazuje podatke o zagonskih podjetjih. Morda najbolj odmeven vlagatelj z vplivom v tej državi je Niklas Adelberth, ki je soustanovil plačilno platformo Klarna. Leta 2017 je s 130 milijoni dolarjev (skoraj 121 milijonov evrov) svojega premoženja ustanovil organizacijo Norrsken Foundation, ki podpira in vlaga v podjetja z družbenim učinkom. "Nimam navad milijarderja v smislu, da bi imel jahto, zasebno letalo ali kaj podobnega," pravi gospod Adelberth. "To je moj recept za srečo," dodaja. 

Švedski milijarderji so drugačni

Nedavna raziskava univerze Örebro je pokazala, da je medijska podoba švedskih milijarderjev pretežno pozitivna, in predlagala, da se njihovo premoženje le redko razlaga v kontekstu spreminjajočih se gospodarskih politik države. "Dokler se zdi, da superbogataši utelešajo ideale neoliberalne dobe, kot so trdo delo, prevzemanje tveganja in podjetniška naravnanost, se o neenakosti, ki je v ozadju, ne dvomi," pravi raziskovalec medijev Axel Vikström.

Cervenka dodaja, da na Švedskem razprave o obdavčitvi superbogatih niso tako izrazite kot v številnih drugih zahodnih državah, na primer v ZDA. "To je nekakšen paradoks. Človek bi si mislil, da bi bilo to glede na naše ozadje – saj nas imajo za socialistično državo – v ospredju. Mislim, da je to povezano z dejstvom, da smo postali podporniki miselnosti 'zmagovalec pobere vse'. Da lahko, če le pravilno odigraš svoje karte, postaneš tudi milijarder ... In to je po mojem mnenju precej pomemben premik v švedski miselnosti," pravi za BBC. 

Bogataši večinoma beli moški

Švedski seznam bogatašev razkriva tudi, da je bogastvo v državi še vedno večinoma skoncentrirano v rokah belih moških, kljub temu da je v državi veliko priseljencev in da se že desetletja izvaja politika, ki zagovarja enakost spolov. 

"Da, tu lahko ljudje ustvarijo nov denar, novo bogastvo, vendar je še vedno zelo zaprta (družba) in dvojna merila so precej visoka glede tega, kdo dobi sredstva za svoje ideje," pravi Lola Akinmade, nigerijsko-švedska pisateljica in podjetnica. "Švedska je neverjetna država, ki je v mnogih pogledih vodilna, vendar je še vedno veliko ljudi izključenih iz sistema," je poudarila. 

Povzeto po BBC.