Grenlandija, največji otok na svetu z okoli 2,2 milijona kvadratnih kilometrov, je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Ima lasten parlament in približno 55.000 prebivalcev, ki so večinoma Inuiti. Zunanje odnose vodi København, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od danskih subvencij. Kar 82 odstotkov površine otoka, ki je bogat z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Njeni naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo. Ameriška vojska ima tam že vojaško oporišče.

Že leta 2019 je Donald Trump med svojim prvim predsedniškim mandatom izrazil interes za nakup tega avtonomnega ozemlja v okviru Danske. Pri tem je govoril o morebitnem velikem nepremičninskem poslu, ki bi bil strateško zanimiv. Takrat so ga zavrnili z besedami, da otok nikoli ni bil in ne bo na prodaj.

Sedaj Trump, ki bo vodenje ZDA prevzel 20. januarja, znova steguje lovke po Grenlandiji, tokrat malce bolj agresivno. "Združene države Amerike menijo, da sta zaradi nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu lastništvo in nadzor nad Grenlandijo nujno potrebna," je konec decembra na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump. Takrat je  predsednik grenlandske vlade Mute Egede znova poudaril, da otok ni na prodaj. "Grenlandija je naša. Ni in nikoli ne bo naprodaj. Ne bomo opustili našega dolgega boja za svobodo," je zapisal na Facebooku. Dodal pa, da morajo ostati odprti za sodelovanje in mednarodno trgovino, zlasti s svojimi sosedi.

Kljub vsemu je Donald Trump mlajši v ponedeljek prispel na Grenlandijo, in sicer se mudi v prestolnici Nuuk. Nima predvidenih uradnih srečanj, tja pa je prispel z očetovim zasebnim letalom. Na omrežju Rumble je povedal, da na enodnevni obisk ne odhaja z namenom, da kupi Grenlandijo, pač pa da se namerava kot turist pogovarjati z domačini.

Njegov oče je znova ponovil, da bo Grenlandiji izredno koristilo, če in ko bo postala del ZDA. "Naredimo Grenlandijo spet veliko," je sklenil v svojem slogu.

Danska premierka Mette Frederiksen je nato poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da morajo o prihodnosti otoka odločiti njegovi prebivalci. Grenlandski premier Mute Egede je pred tem v novoletni poslanici rojake pozval h korakom v smeri popolne neodvisnosti.

Zakaj Trump želi Grenlandijo?

Glede Panamskega prekopa in Grenlandije, za katera je v preteklih tednih dejal, da bi želel, da sta pod nadzorom ZDA, je Trump v torek dejal, da ni izključena možnost vojaškega posredovanja, saj da ju potrebujejo za gospodarsko varnost. Podobno meni tudi za Kanado, le da bi njo k ZDA priključil na drug način. Kanado bi namreč k združitvi z ZDA prisilil z gospodarskim pritiskom.

Gospodarsko in geopolitično bi nadzor nad z viri bogato Arktiko povečal ameriški vpliv v regiji, kjer tako Rusija kot Kitajska vse bolj agresivno uveljavljata svoje zahteve zaradi taljenja ledenih pokrovov. ZDA že imajo arktično obalo, zahvaljujoč Aljaski, in od leta 1951 vzdržujejo letalsko bazo na severozahodu Grenlandije.

"Nočem biti kmet v Trumpovih divjih sanjah o širitvi njegovega imperija," je na Facebooku zapisala Aaja Chemnitz, grenlandska članica danskega parlamenta.

V notranji politiki Grenlandije medtem poteka drugačna razprava o prihodnji vladavini otoka. Kot že zapisano, Egede je v novoletnem nagovoru pozval k pomembnemu koraku k neodvisnosti. 

"Prihodnost in država pripadata nam!" je dejal. 

Grenlandijo, naseljeno z Inuiti, sta v 18. stoletju kolonizirali Danska in Norveška, kasneje pa je prišla pod dansko upravo. Po drugi svetovni vojni je bila formalno dekolonizirana, a še vedno z brutalnimi potezami danskih oblasti, kot sta prisilna sterilizacija žensk in prisilna preselitev otrok na Dansko. Ta dejanja šele zdaj načrtno preiskujejo, kar še dodatno krepi željo številnih Grenlandcev po popolni ločitvi od Danske.

Ko bodo aprila v avtonomni pokrajini volitve za nov parlament, zagovorniki neodvisnosti pričakujejo dodaten veter v hrbet. Egede je v govoru izpostavil, da parlament že pripravlja osnutek ustave za suvereno Grenlandijo.

Danska ne želi izgubiti Grenlandije

Vprašanje pa je, ali lahko Grenlandija preživi kot gospodarsko neodvisna država, poroča spletna stran DW. København letno na Grenlandijo pošlje približno 550 milijonov evrov, kar predstavlja tretjino celotnega proračuna regije. 

Zaradi bogastva naravnih virov in geostrateškega pomena bi se Danska Grenlandiji težko odpovedala. Po Trumpovi ponudbi je danski obrambni minister Troels Lund Poulsen napovedal nova vlaganja v vojaško infrastrukturo na Grenlandiji.

Kraljevina Danska je preoblikovala tudi državni grb in Grenlandiji namenila več prostora na njem. "Spadamo skupaj," je dejal kralj Frederik v svojem novoletnem nagovoru.

Ali bodo Grenlandci sprejeli takšno stališče, ostaja tema volilne kampanje. Ne glede na izid – osamosvojitev, pridružitev ZDA ali obstanek z Dansko z višjimi subvencijami – je geopolitični pomen Arktike naklonjen Grenlandiji, še poroča DW.