V Evropski uniji je bilo lani več elektrike proizvedene s pomočjo sončne energije kot iz hidroelektrarn, je pokazala analiza raziskovalno-svetovalne skupine Ember Climate. 

Med lanskim majem in avgustom se je v sončnih elektrarnah proizvedlo 99,4 teravatne ure elektrike, kar je za kar 28 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. Delež sončne energije je sicer predstavljal 12,2 odstotka celote, kar je več kot od hidroelektrarn in približno toliko kot od vetrnih elektrarn. 

A za bolj celotno sliko je treba opomniti tudi na vremenske vplive. Zaradi velike suše in vročinskih valov med lanskim poletjem so bili namreč izjemno nizki vodostaji evropskih rek, zaradi česar je znatno padla proizvodnja elektrike iz hidroelektrarn. 

Sončna energija

Največ sončne energije so sicer proizvedli na Nizozemskem, v Nemčiji in Španiji. Večje deleže od 10 odstotkov v proizvodnji celotne elektrike v državi so zabeležili še v Belgiji, na Cipru, Danskem, v Grčiji, Estoniji, na Madžarskem, in v Italiji, vse več sončne energije pa proizvedejo tudi na Poljskem. 

V Sloveniji pri obnovljivih virih zaostajamo za nanizanimi članicami. Če je bilo v zadnjih letih predvsem zaradi sofinanciranj precej premikov pri postavljanju sončnih elektrarn, veliko premalo izkoriščamo moč vetra. 

Če pogledamo celoto – okoli 37,5 odstotka električne energije pridobimo iz Jedrske elektrarne Krško (JEK), pri čemer si proizvodnjo polovično delimo s Hrvaško. 36,7 odstotka dobimo iz obnovljivih virov energije (hidroelektrarne, sončna energija, les, vetrna energija, biogorivo) in 25,8 odstotka iz fosilnih goriv (predvsem iz premoga), je navedeno v Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji iz leta 2021, kjer med drugim tudi navajajo, da smo v 82,9 odstotka samozadostni pri porabi elektrike z domačo proizvodnjo. 

Kako pridobivamo električno energijo?

Sicer pa električno energijo v elektrarnah pridobivamo iz različnih virov in primarni so jedrska energija, fosilna goriva ter obnovljivi in zeleni viri. Slednji veljajo za najbolj okolju prijazne. Dobivamo jih iz narave in jih označujemo kot obnovljive, ker jih nikoli ne izčrpamo. Med zelene, ko je proizvodnja električne energije "zero waste", spadajo sončna energija iz sončnih elektrarn, moč vetra iz vetrnic in vodna energija iz hidroelektrarn, kamor prištevamo tudi energijo bibavice. 

Med obnovljive spada biomasa (les, žagovina in lesni in organski ostanki), ob izgorevanju katere pa se vseeno v ozračje sproža ogljikov dioksid, a vseeno občutno manj kot pri izgorevanju fosilnih goriv. Med vire trajnostne energije, ki tudi pripomorejo k manjšemu izpustu toplogrednih plinov, prav tako spadajo biogoriva (bioetanol, rastlinsko olje, biodizel) in geotermalna energija, ko se za poganjanje generatorja uporabljata vroča voda in para iz zemeljske notranjosti. 

Zelena energija je ključna za ohranjanje okolja, kajti pripomore k zniževanju negativnih učinkov fosilnih goriv, ki ob izgorevanju onesnažujejo okolje in ozračje. Prednost je tudi, ker je lahko njena cena dokaj nizka in je praviloma stabilna, kajti proizvodnja ni odvisna od geopolitičnih razmer in težav pri dobavah. Med slabostmi oziroma pomanjkljivostmi medtem lahko omenimo vpliv nepredvidljivih vremenskih razmer in nezaželene posege v okolje in ekosisteme pri nekaterih postavitvah in gradnjah. 

Jedrska energija, ki jo v Sloveniji pridobivamo iz Jedrske elektrarne Krško (JEK), se sprošča pri jedrskih reakcijah, pri čemer ne nastajajo toplogredni plini in ne pripomore dodatno h globalnemu segrevanju. Zato sicer velja za čisto in učinkovito, a je težava zaradi odpadkov in veliko tveganje ob morebitnih nesrečah. Med vire, ki med proizvodnjo električne energije zelo onesnažujejo, spadajo fosilna goriva. Iz njih v kratkem obdobju izčrpamo energijo, ki se je v njih lahko nabirala več milijonov let in ki bi za obnovo potrebovala podobno toliko časa. Zatorej gre za dokončno porabo in za obnovo, ob pridobivanju virov pa so potrebni tudi precejšnji posegi v okolje, kot denimo ob izkopavanju v rudnikih in ob črpanju nafte. V Sloveniji sicer največ s fosilnimi gorivi pridobljene energije dobimo iz premoga, nekaj pa tudi iz nafte in zemeljskega plina, ki med tremi naštetimi velja za najčistejšo med fosilnimi gorivi. 

Na lestvici najbolj učinkovitih virov si globalno gledano sledijo: moč vetra, geotermalna energija, vodna energija, jedrska energija in sončna energija, pri čemer se lahko vrstni red v prihodnje tudi zamenja zaradi razvoja in širitve določenih virov. Pri presoji, kateri viri so najbolj optimalni, pa je seveda treba upoštevati tudi celoten krog, od umeščanja v prostor (gradnje oziroma postavitve) do proizvodnje, kar je odvisno tudi od mikrolokacije, in učinkovitost oziroma, koliko energije se porabi ob proizvodnji in koliko je dejansko nadaljuje pot v omrežje. Ob razlagi onesnaževanja ob proizvodnji je treba v ozir vzeti obremenitev okolja ob vzdrževanju, popravilih in zamenjavi. 

Cilji in načrti zahtevajo ukrepe 

Cilj Slovenije ter celotne Evropske unije in sveta je povečati proizvodnjo električne energije iz zelenih in obnovljivih virov. Trenutno stanje pri nas lahko strnemo z besedami, da je potrebno ukrepanje. Delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije je denimo v letu 2021 dosegel 25 odstotkov, a je Slovenija manjkajoči delež energije iz obnovljivih virov zagotovila s statističnim prenosom, so pokazali podatki Statističnega urada, objavljeni januarja letos. 

Statistični prenos je bil potreben, ker je evropska direktiva zavezala Slovenijo k doseganju 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni rabi energije za leto 2021. "Da bi dosegla zastavljeni cilj, je morala država manjkajoči delež zagotoviti z mehanizmom statističnega prenosa te vrste energije iz druge države članice EU. Doseženi delež je namreč znašal 24,64 odstotka, zato je Slovenija na podlagi sporazuma s Češko izvedla statistični prenos 208 GWh energije iz obnovljivih virov," so pojasnili. 

25 odstotkov torej dejansko nismo dosegli, temveč smo manjkajoči delež "uvozili". A načrti Evropske unije, ki zahtevajo zaveze in terjajo odgovornost članic, so veliko bolj smeli. Zastavljeni cilj je 27-odstotni delež obnovljivih virov elektrike do leta 2030, a obstaja resno tveganje, da ga ne bomo dosegli. Ukrepi so nujni. Poleg vetrnih in sončnih elektrarn bo treba graditi hidroelektrarne in povečati izrabo energije iz lesne biomase. Omenja se možnost gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK), predvsem zaradi razbremenitve Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), kjer so težava izpusti. 

Najbolj pomemben obnovljiv vir energije je sicer lesna biomasa, saj je Slovenija bogata z lesom. A ob izgorevanju vseeno nastajajo izpusti in je lahko slab izkoristek, predvsem ob kurjenju v starih kurilnih napravah. Sledijo ji vodna in sončna energija ter bioplin. Vse več je sončnih elektrarn, tudi na račun sofinanciranja, a so izzivi z oddajanjem v skupno omrežje. Premalo izkoriščamo moč vetra; edina vetrna elektrarna je v bližini Dolenje vasi, pri vetrnicah pa so vseskozi težave pri umestitvi v prostor zaradi omejitev in pobud ter omejenosti primernih lokacij. Gradijo se hidroelektrarne na Savi, po nacionalnem načrtu so predvidene dodatne gradnje, a še ni točno znano, kje.  

Poraba elektrike se opazno veča po vsem svetu in predvsem zaradi negotovih geopolitičnih razmer se izpostavlja ključnost energetske samozadostnosti. Tudi v Sloveniji, seveda. Hkrati se močno spodbujata razvoj in izraba zelenih in obnovljivih virov energije, med katerimi izstopata sonce in veter, ki sta naravna, okolju prijazna, dosegljiva in učinkovita. Da ... nujen je prehod na čisto energijo. Čim prej in v kar se da veliki meri. 

Tudi Slovenija si prizadeva zmanjšati izpuste toplogrednih plinov v ozračje in zasleduje dolgoročni cilj brezogljične energetike. A visoke ambicije, načrti in strategije na papirju niso dovolj. Potrebni so odločni ukrepi. Ne danes, včeraj. In ... vseh se nas tiče. Ne gre zgolj za potrebo po zmanjšanju uvoza vse dražje energije in odvisnosti, temveč za splošno dobrobit. Zemlja je ena sama in kakovost življenja vseh živih bitij na njej je odvisna od nas in mi smo odgovorni. Ohranitev in varovanje okolja je nuja, če želimo kakovostno živeti in preživeti.