Temeljno vprašanje je, ali je okoljski prehod tudi družbeno pravičen, je opozorila profesorica političnih znanost na CERI-Sciences Po Rachel Guyet. Francoski poskus uvedbe davka na ogljični odtis je namreč sprožil upor proti spremembam, saj je bil izrazito nepravičen do gospodinjstev z nižjimi dohodki, kar je vodilo celo do družbenega vrenja v obliki gibanja rumenih jopičev, je poudarila.

Kot nepravičen je izpostavila tudi pristop k varčevanju z energijo, saj da so gospodinjstva z nižjimi dohodki že zdaj z energijo prisiljena ravnati varčno, pogosto tudi na račun blagostanja svojih članov. "Daleč smo od slike, da revni ljudje puščajo odprta okna med ogrevanjem stanovanja," je strnila Guyetova. Kot primer dobre prakse varčevanja z energijo pa je navedla nemški program Stromspar-Check, ki gospodinjstvom z manjšo investicijo do 70 evrov v varčna svetila in termometre na letni ravni zniža račune za energijo vse tja do 270 evrov.

Profesor geografije na Univerzi v Manchestru Stefan Buzarovski je povedal, da je kazalce energetske revščine mogoče neposredno zaznati v domu osebe, a ta pristop metodološko ni najučinkovitejši. Statistično bolj uporabni so posredni kazalniki kot denimo zamujanje s plačili računov za komunalne storitve.

Na ministrstvu za naravne vire in prostor takšne analize nimajo. Nekaj podatkov sicer dobijo od družb za dobavo elektrike, vendar to ni celovit podatek, saj gre samo za račune za elektriko, je pojasnil vodja sektorja za politiko učinkovite rabe in obnovljive vire Erik Potočar.

Kako energetsko revščino opredeljujemo v Sloveniji?

Ministrstvo sicer energetsko revščino definira v skladu z vladno uredbo o merilih za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, je dodal Potočar. Na podlagi definicij te uredbe je statistični urad v lanskem letu kot energetsko revne opredelil 7,2 odstotka oz. 62.000 gospodinjstev, v njih je živelo okoli 102.000 prebivalcev. Največji delež jih je bil med enočlanskimi (15,1 odstotka) in enostarševskimi gospodinjstvi (nekaj manj od 10 odstotkov).

Podatki kažejo, da gospodinjstva, v katerih zaposlena ženska predstavlja edini vir dohodka, v večji meri trpijo energetsko revščino, je navedla docentka Saška Petrova iz Univerze v Manchestru. To je odsev širših neenakosti, kot so denimo neenaka plačila in neprepoznano žensko delo, skrb za otroke in starše. Študije iz časa varčevalnih ukrepov v Britaniji so pokazale tudi, da so se ženske odrekale obrokom, da so imele denar za plačevanje računov, je dodala.

Buzarovski je previden pri podajanju ocen, kje se Slovenija nahaja glede naslavljanja energetske revščine. V splošnem pa opaža, da je država uspela narediti prve korake pri prepoznavanju in definiciji energetske revščine.

Manj napredka opaža pri usmerjanju subvencij h gospodinjstvom z nižjimi dohodki. "Ključno je, da dovoliš ranljivim gospodinjstvom in družbenim skupinam več ugodnosti. Sicer boš le še več denarja dajal premožnim in ustvaril nove oblike neenakosti," je povedal.

Buzarovski zato predlaga, naj bo deljenje subvencij pogojeno z višino dohodka in naj se v obzir jemlje obstoječo infrastrukturo, saj ti električno vozilo ne koristi veliko, če živiš v bloku brez polnilnic zanj.