Norveška je postala model za prehod na električna vozila. Lansko leto je uradna vladna statistika pokazala, da je bilo skoraj 9 od 10 prodanih avtomobilov električnih, kar je neverjeten uspeh.
V letu 2023 – zadnjem letu, za katerega obstajajo podatki, je bil prehod na električna vozila na svetovni ravni po poročilu Mednarodne agencije za energijo (IEA) le 18-odstoten, poroča spletna stran DW.
Ta nordijska država pa je odločno stopila v boj proti podnebnim spremembam, spodbujajo jo vladne politike, dobra infrastruktura in javna podpora.
Cilj Norveške je, da bodo vsi prodani osebni avtomobili do konca leta brezemisijski, kar je celo desetletje pred Evropsko unijo – katere ta država ni članica.
Majhen, bogat narod z velikim zagonom in potencialom
Nobenega dvoma ni, da sta velikost in bogastvo Norveške vplivala na uvedbo električnih vozil. Je država s 5,5 milijona prebivalcev in ena najbogatejših držav na svetu zaradi zalog nafte – za Rusijo največja v Evropi. Vendar ta dejstva ne pojasnijo v celoti doseženega napredka.
Robbie Andrew, višji znanstvenik v Centru za mednarodne podnebne raziskave CICERO v Oslu (Center for International Climate Research), meni, da je bila predanost Norveške razvoju domačih električnih vozil pred desetimi leti ključni dejavnik.
"V devetdesetih letih prejšnjega stoletja si je Norveška prizadevala ustvariti podjetje za električna vozila," je Andrew povedal za DW in dodal, da je odsotnost močnega lobija domače avtomobilske industrije olajšala celotno idejo.
Čeprav so bili prvi poskusi izdelave e-vozil omejeni komercialni uspeh (prodanih je bilo le nekaj tisoč vozil), je bila javnost uspešno ozaveščena v smeri sprejemanja e-avtomobilov. To je utrlo pot k lažjemu sprejemanju električnih vozil svetovnih proizvajalcev, kot sta Tesla in Volkswagen.
Spodbuda z davčnimi olajšavami in mobilnostjo
K lažjemu prehodu na električna vozila je zagotovo med drugim pripomogla tudi ugodna vladna politika. Norveška za e-vozila ni zaračunala DDV-ja ali carin, ki so znašale od tretjine do skoraj polovice cene novega avtomobila. E-vozila so bila oproščena cestnin in so imela brezplačno parkiranje. Prav tako so se lahko po Oslu takšna vozila premikala po prometnih pasovih, namenjenih javnemu prometu, poroča DW. Največ koristi od davčnih olajšav so imeli ljudje z višjimi dohodki, novo kupljeno e-vozilo pa je bilo pogosto drugi družinski avto.
Glede na to, da je cilj sprejetja e-vozil za leto 2025 že skoraj dosežen, je norveška vlada ukinila nekatere spodbude. DDV se zdaj delno uporablja za velika in luksuzna e-vozila, vredna več kot 500.000 kron (42.500 evrov). Lastniki z nižjimi dohodki so še vedno deležni številnih spodbud, pa tudi padajočih cen e-vozil.
Bjorne Grimsrud, direktor prometnega raziskovalnega centra TOI v Oslu, meni, da so bile vladne spodbude "zelo drage", a sprejemljive glede na bogastvo Norveške in njeno željo, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna.
Manj subvencij, manj e-vozil
Druge države, vključno z Nemčijo, so bile obtožene, da se odmikajo od blažitve podnebnih sprememb z zmanjševanjem subvencij za nova električna vozila, preden so cilji izpolnjeni. Zvezni prometni urad KBA je objavil, da je leta 2024 v Nemčiji, največjem avtomobilskem trgu v Evropi, registriranih 27,4 odstotka manj e-vozil. To odločitev bo treba ponovno pretehtati, če želi Nemčija kot velika proizvajalka e-vozil doseči cilj 15 milijonov e-vozil na cestah do leta 2030, poroča omenjena spletna stran.
Norveška spodbuja domače polnilnice
Druga prednost Norveške je električno omrežje, ki je med najbolj zelenimi in razvitimi na svetu. Več kot 90 odstotkov energije na Norveškem prihaja iz hidroelektrarn, ki so s proizvodnjo presežka omogočile enostavno polnjenje e-vozil na domačem pragu.
"Čeprav je lahko dostop do polnilnih postaj drugod po Evropi problematičen, večina Norvežanov svoje e-avtomobile polni doma (namesto na javnih polnilnih postajah)," je dejal Grimsrud.
Raziskava norveškega združenja za električna vozila iz leta 2022 je pokazala, da približno tri četrtine lastnikov e-vozil živi v enodružinskih hišah, kar olajša postavitev domačih polnilnih postaj. Raziskava svetovalnega podjetja LPC iz Londona razkriva, da se 82 odstotkov vseh e-vozil na Norveškem polni doma, čeprav je ta odstotek v urbanih območjih nekoliko nižji.
"Prav razpoložljivost najosnovnejših polnilnikov 1. stopnje je imela največji vpliv (na sprejemanje e-vozil)," je za DW povedal Lance Noel, vodja proizvodnje v Centru za trajnostno energijo nameščenih v gospodinjstvih, poslovnih prostorih in šolah. Noel meni, da bi bilo tudi drugim državam bolje, če bi "razmišljale o cenejših in vidnejših načinih za čim večjo povezanost e-vozil z družbeno skupnostjo", namesto da bi spodbujale namestitev hitrih javnih polnilnic s polnilnicami stopnje 2 in 3.
Trump bo težko dosegel uspeh Norveške
In med čakanjem na vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo številne Američane skrbi, ali bo spremenil Bidnovo politiko, ki je po norveškem zgledu spodbujala nakup e-vozil. Novoizvoljeni predsednik je obljubil, da bo ukinil zvezne davčne olajšave za nakupe e-vozil v vrednosti do 7.500 dolarjev (7.230 evrov) in uvedel carine na tuje avtomobile, kar bi lahko povzročilo višje cene. Več ameriških zveznih držav namerava tudi zmanjšati subvencije za e-vozila.
V ZDA je v zadnjih mesecih opaziti opazno upočasnitev prodaje e-vozil, na kar sta vplivala cena in pomanjkanje polnilnih postaj. Prejšnji teden je podjetje Tesla poročalo o padcu prodaje, prvič po desetih letih.
Noel, ki je prvotno raziskoval, kako so se nordijske države navadile na e-vozila, poudarja, da bodo politike e-vozil pod Trumpom verjetno naredile "korak nazaj". Dodaja, da ni presenetljivo, da imajo države, ki največ vlagajo v e-vozila, tudi največ uspeha na tem področju. "Morda bodo države, ki se najbolj trudijo narediti to, kar je Norveška že naredila, našle tudi politično voljo za močno in jasno pot do cilja," je dejal.
Vir: DW
