Podnebne spremembe ne prizanašajo nikomur, a najhuje jih občutijo najrevnejši. Združeni narodi opozarjajo, da je skoraj 900 milijonov ljudi – kar predstavlja 80 odstotkov najrevnejših na svetu – neposredno izpostavljenih podnebnim nevarnostim, kot so suše, poplave, vročinski valovi in onesnaženost zraka. Ti ljudje nosijo dvojno breme: revščino in podnebne grožnje, ki se med seboj prepletajo in poglabljajo.
COP30: priložnost za povezavo med podnebjem in revščino
Haoliang Xu, vršilec dolžnosti administratorja Programa ZN za razvoj (UNDP), je za AFP dejal, da mora prihajajoči podnebni vrh COP30, ki bo novembra v Braziliji, postati prelomnica. Po njegovem mnenju je čas, da svetovni voditelji začnejo podnebne ukrepe obravnavati kot neposredno povezane z bojem proti revščini.
Letna študija UNDP in Oxfordske pobude za revščino in človekov razvoj razkriva, da 1,1 milijarde ljudi živi v akutni večdimenzionalni revščini. To pomeni, da nimajo dostopa do osnovnih storitev, kot so izobraževanje, elektrika, sanitarije in ustrezna stanovanja. Polovica teh ljudi je mladoletnih.
Življenje v večdimenzionalni revščini: zgodba iz Bolivije
Poročilo izpostavlja primer Ricarda, člana avtohtone skupnosti Guarani, ki živi na obrobju Santa Cruz de la Sierra v Boliviji. Kot dnevni delavec z nizkim dohodkom si Ricardo dom deli z 18 družinskimi člani. Hiša ima le eno kopalnico, kuhinjo na drva in premog, otroci pa ne obiskujejo šole. Njihovo življenje je odraz večplastne prikrajšanosti, ki jo podnebne spremembe le še poglabljajo.
Podsaharska Afrika in Južna Azija: najbolj ranljivi regiji
Poročilo izpostavlja dve regiji, ki ju skrajna revščina in podnebne spremembe najbolj prizadevata: podsaharsko Afriko in Južno Azijo. Obe regiji sta izjemno ranljivi za štiri ključna okoljska tveganja – ekstremno vročino, sušo, poplave in onesnaženost zraka.
Revna gospodinjstva so pogosto odvisna od sektorjev, kot sta kmetijstvo in neformalno delo, ki so še posebej občutljivi na podnebne pretrese. Ko se nevarnosti prekrivajo ali ponavljajo, se obstoječe prikrajšanosti še poglobijo.
Številke, ki kličejo k ukrepanju
Skoraj 887 milijonov ljudi je izpostavljenih vsaj eni podnebni grožnji. Med njimi jih 608 milijonov trpi zaradi ekstremne vročine, 577 milijonov zaradi onesnaženosti, 465 milijonov zaradi poplav in 207 milijonov zaradi suš. Približno 651 milijonov ljudi je izpostavljenih vsaj dvema tveganjema, 309 milijonov trem ali štirim, medtem ko je 11 milijonov ljudi v enem letu že izkusilo vsa štiri.
V Južni Aziji je kar 99,1 odstotka revnih izpostavljenih vsaj eni podnebni nevarnosti, kljub napredku pri zmanjševanju revščine.
Pot naprej: ljudje in planet morajo biti v središču ukrepanja
Poročilo UNDP zaključuje, da je soobstoj revščine in podnebnih nevarnosti globalni problem, ki zahteva takojšnje in usklajeno ukrepanje. Vse pogostejši vremenski ekstremi ogrožajo razvojni napredek, zato je nujno, da države začnejo dajati prednost tako ljudem kot planetu.
Prehod od prepoznavanja problema k konkretnim rešitvam mora postati temelj prihodnjih politik – ne le na COP30, temveč v vsakdanjem odločanju vlad, organizacij in skupnosti po svetu.
Vir: Zimo
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV