Prednosti domače pridelave sadja in zelenjave: zakaj se mini samooskrba res splača

V času podražitev, podnebnih sprememb in vse večje negotovosti glede kakovosti hrane se vedno več ljudi odloča za domačo pridelavo sadja in zelenjave – tudi v manjšem obsegu, kot je balkonski vrt, visoka greda ali skupnostni vrtiček. Zakaj? Ker se mini samooskrba izplača – finančno, zdravstveno in okoljsko.

Ko sadje ali zelenjavo utrgate sami, jih uživate v najbolj hranilni obliki – polni vitaminov, mineralov in arome. Trgovinska hrana pogosto prepotuje stotine kilometrov, medtem ko domača pride naravnost iz zemlje na krožnik.

Primer: Paradižnik, ki dozori na soncu, ima več likopena (antioksidant) kot tisti, ki dozori v skladišču.

Čeprav začetna investicija (lonci, zemlja, semena) lahko nekaj stane, se domača pridelava hitro povrne. Solata, zelišča, česen, čili, redkvice in jagode so cenejši, če jih pridelate sami, še posebej pri večjih družinah.

Primer izračuna: Z eno visoko gredo lahko na sezono pridelate:

- 20 glav solate

- 10 kg paradižnika

- 5 kg bučk

- sveža zelišča za celo leto

Delo na vrtu ima terapevtski učinek – zmanjšuje stres, spodbuja gibanje in povečuje stik z naravo. Hkrati pa domače pridelke pogosteje vključimo v obroke, kar vodi k bolj uravnoteženi prehrani.

Raziskave kažejo, da vrtičkarji:

- jedo več zelenjave kot povprečni prebivalci,

- imajo nižji indeks telesne mase,

- in večjo psihološko odpornost.

Doma pridelano sadje in zelenjavo ne zavijamo v plastiko. Poleg tega jih pojemo, ko dozorijo – brez zavržkov zaradi transporta ali skladiščenja.

Mini samooskrba tako pripomore k:

- manj embalažnim odpadkom,

- manjšemu ogljičnemu odtisu,

- bolj trajnostnemu življenjskemu slogu.

Otroci, ki sodelujejo pri vrtnarjenju, razvijejo odgovornost, potrpežljivost in razumevanje za cikel narave. Poleg tega jih delo na vrtu poveže s hrano – zato manj zavračajo zelenjavo.

Živite v bloku? Ni problema! Mini samooskrba je možna tudi na:

- balkonu (v lončkih in vertikalnih sistemih),

- kuhinjski polici (mikrozelenje, zelišča),

- skupnostnih vrtičkih,

- celo v notranjih hidroponskih sistemih.

Z naraščajočimi krizami (suša, vojne, logistične težave) lastna pridelava hrane zmanjšuje odvisnost od trgovskih verig. Čeprav ne moremo biti 100 % samozadostni, lahko z domačo pridelavo zmanjšamo ranljivost.

Gabrijela Salobir iz Sektorja za kmetijsko svetovanje KGZS je opozorila na pomen hrane in na moč tistega, ki jo ima. "Žal je hrana morda celo ključni element nadzora in vir dobička kapitalizma. Uporablja se kot instrument geopolitične dominacije in je neposredno vezana na moč. Skozi hrano se pravzaprav vlada. Vladajo pa v glavnem korporacije," je izpostavila. 

"Ko govorimo o demokraciji hrane, nas zanima, ali obstajajo pogoji, da lahko državljani sodelujejo v sistemu hrane," je poudarila. Zato je resnično smiselno kupovati slovensko in podpirati slovenskega kmeta. "Prehranska varnost ali samooskrba na ravni države se prične v primarni pridelavi in reji, za katero morajo biti izvrstni pogoji, da se ohrani in poveča, prav tako morajo biti urejena razmerja vzdolž prehrambne verige," je pojasnila in dodala, da morajo biti k cilju usmerjeni vsi deležniki – poleg pridelovalcev tudi resorna ministrstva in institucije ter seveda potrošnik kot posameznik.

Spomladi: solata, špinača, redkvice, grah

Poleti: paradižnik, bučke, paprika, kumare

Jeseni: ohrovt, brokoli, čebula

Celo leto: zelišča (bazilika, meta, peteršilj), mikrozelenje

Ni treba imeti hektarjev zemlje, da postanete vrtičkar. Že nekaj loncev s solato ali paradižnikom pomeni več svežine, več nadzora in boljši občutek. Mini samooskrba ni modna muha, temveč pametna in trajnostna odločitev za prihodnost.

Urbano pridelovanje je lahko hitra in enostavna rešitev za povečanje stopnje samooskrbe in nekatere občine preko letnih razpisov ponujajo najem vrtov. Že vrsto let zaznavajo večje povpraševanje od ponudbe in občinski vrtički so povečini vsi zasedeni. Višine letnih najemnin se razlikujejo od občine do občine, za 50 kvadratnih metrov velik vrtiček je treba letno odšteti med 20 in 50 evrov.

Da vsaka obdelana ped šteje, poudarjajo tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Gabrijela Salobir iz Sektorja za kmetijsko svetovanje KGZS je opomnila, da smo bili v Sloveniji nekoč že samooskrbni. Spomnila je, kako smo že nekdaj skrbeli za ohišnico, ko je bilo sicer malo hrane in je bila izrednega pomena samooskrba na ravni družine. Tako je bilo nekoč in vse kaže, da se bomo morali slej kot prej vrniti nazaj h koreninam. Četudi pa sami nimate možnosti ali znanja pridelovati, lahko vseeno pripomorete k samooskrbi, "če ostajate zvesti lokalni pridelavi, prilagodite jedilnike sezoni in letni rodnosti. Tako boste zdravi, vzpostavila se bo lokalna ekonomija in vaše delovanje bo v dobro vseh in v prid okrepljeni samooskrbi".

Vir podatkov: FAO, EIP-AGRI, SURS, Zveza ekoloških gibanj Slovenije