Le ena država se lahko popolnoma prehrani sama

Prehranska varnost se danes ne meri več samo v tonah pridelane hrane ali v kalorični zadostnosti, temveč v vprašanju, ali lahko država iz lastne proizvodnje zagotovi celoten nabor ključnih živil, ki so nujna za uravnoteženo prehrano prebivalstva. To vključuje škrobna živila, sadje, zelenjavo, mlečne izdelke, meso, ribe in stročnice.

Prav na tej osnovi so raziskovalci v znanstveni reviji Nature Food analizirali prehransko samozadostnost držav po svetu, njihove ugotovitve pa je povzel tudi portal Visual Capitalist, poroča srbski ekonomski portal Kamatica. 

Rezultati kažejo na presenetljivo sliko: le ena država na svetu lahko iz lastne proizvodnje zadosti vsem sedmim osnovnim prehranskim skupinam.

Po podatkih omenjene študije je Gvajana edina država, ki lahko sama proizvede dovolj vseh sedmih skupin živil za domače potrebe. Še več – v nekaterih kategorijah, predvsem pri škrobnih živilih in sadju, celo presega domače povpraševanje, navajata Visual Capitalist in Nature Food.

Tik za njo se uvrščata Kitajska in Vietnam, ki pokrivata šest od sedmih skupin, vendar zaostajata pri proizvodnji mlečnih izdelkov. Ta podatek jasno kaže, da tudi velike kmetijske sile ostajajo odvisne od uvoza vsaj enega ključnega segmenta hrane.

Študija razkriva še en pomemben paradoks: gospodarska razvitost ne pomeni nujno prehranske samozadostnosti. Združene države Amerike in Kanada, ki sodita med največje svetovne proizvajalce hrane, denimo pokrivata le štiri od sedmih skupin živil.

Kot izpostavlja Kamatica, obe državi proizvajata dovolj mesa, mlečnih izdelkov in žit, a sta močno odvisni od uvoza sadja in zelenjave – predvsem zaradi podnebnih omejitev in sezonske narave pridelave v severnih geografskih širinah.

Po navedbah Visual Capitalist in povzemanju Kamatice je seznam petnajstih držav, ki lahko zagotovijo največ prehranskih skupin iz lastne proizvodnje, naslednji: 

- Gvajana (7)

- Kitajska (6)

- Vietnam (6)

- Paragvaj (5)

- Nova Zelandija (5)

- Urugvaj (5)

- Vanuatu (5)

- Argentina (5)

- Brazilija (5)

- Litva (5)

- Estonija (5)

- Avstralija (5)

- Latvija (5)

- Španija (5)

- Srbija (5)

Število v oklepaju označuje, koliko prehranskih skupin lahko država pokrije z domačo proizvodnjo.

Raziskava Nature Food je analizirala 186 držav in ugotavljala, koliko od 7 ključnih prehranskih skupin lahko posamezna država zagotovi iz lastne proizvodnje, skladno s priporočili zdrave prehrane (WWF Livewell dieta). Slovenija pokriva 4 od 7 prehranskih skupin.

Od 186 analiziranih držav jih več kot tretjina ne zmore zagotoviti niti treh od sedmih skupin živil iz lastne proizvodnje. 154 držav pokriva med dvema in petimi skupinami živil. 

Najmanj prehransko samozadostne regije so Bližnji vzhod in severna Afrika, kjer je ključen omejitveni dejavnik pomanjkanje vode. Kot opozarjajo analitiki, to območje predstavlja približno šest odstotkov svetovnega prebivalstva, a ima na voljo manj kot dva odstotka obnovljivih vodnih virov.

Poleg tega pomembno vlogo igra tudi proizvodnja rib. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Azija predstavlja kar 91 odstotkov svetovne proizvodnje akvakulture, kar pomeni, da številne države brez dostopa do morskih virov ostajajo odvisne od uvoza rib in morskih sadežev. 

Ugotovitve potrjujejo, da popolna prehranska samozadostnost ni nekaj samoumevnega – niti za gospodarsko močne in kmetijsko razvite države. V času geopolitičnih pretresov, podnebnih sprememb in motenj v globalnih dobavnih verigah postaja vprašanje, koliko hrane lahko proizvedemo doma, vse bolj strateško.

Za bralce to pomeni tudi jasen signal: stabilne cene, prehranska varnost in dolgoročna odpornost niso odvisne le od trgov, temveč tudi od sposobnosti držav, da ohranijo in razvijajo lastno kmetijsko proizvodnjo.