Imetniki sončnih elektrarn po trenutni ureditvi plačujejo omrežnino po sistemu neto meritve in splošno velja, da je trenutni sistem zanje ugoden. Konec leta plačajo samo razliko med kupljeno in oddano električno energijo, kolikor so je mogoče porabili več, kot so je proizvedli, in za isto količino se jim obračunajo tudi dajatve. Stroški elektrike so zaradi (delne) samooskrbe nižji, poleg letnega obračuna porabe in proizvodnje mesečno plačujejo za vodenje samooskrbe, obračunsko moč, prispevek za soproizvodnjo toplotne in električne energije ter prispevek za obnovljive vire, kar znese največ nekaj 10 evrov. 

A na obzorju so spremembe, ki bodo znatno spremenile sistem obračunavanja. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki jo je marca 2022 zaradi zahtev Evropske unije sprejela vlada, namreč prinaša nov obračun omrežnine in dajatev ter ukinja sistem neto obračunavanja prevzetih in oddanih količin elektrike v omrežje. Če se sedaj plačuje zgolj razlika med porabljeno in proizvedeno elektriko, po novem pa po pojasnilih ministrstva za okolje, podnebje in energijo "plačevanje omrežnine ne bo več netirano, temveč jo bo potrebno plačevati za vso električno energijo, prevzeto iz javnega omrežja. Spreminjajo se tudi določila glede obračunskega obdobja za električno energijo, ki ni več postavljeno na eno leto, temveč je obračunsko obdobje stvar pogodbe med dobaviteljem in odjemalcem. Sprememba je tudi, ker lahko viške električne energije odjemalec oziroma proizvajalec prodaja dobavitelju". 

Nova uredba prinaša tudi spremembe glede plačevanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. "Odjemalcem se prispevek obračuna na razliko med obračunsko močjo prevzemno-predajnega mesta in priključno močjo naprave za samooskrbo (v primeru individualne samooskrbe) ali med deležem priključne moči naprave za samooskrbo, ki odpade na odjemalca skladno s ključem delitve proizvodnje (v primeru skupnostne samooskrbe)," so obrazložili. 

Razlika bo tudi pri skupnostnih projektih, kjer ne bo več omejitve, da lahko v skupnostno samooskrbo vstopijo zgolj odjemna mesta, ki so povezana na isto transformatorsko postajo, temveč bodo lahko vključeni odjemalci iz celotne Slovenije, ne glede na katero transformatorsko postajo so priklopljeni. 

Spremembe po pojasnilih ministrstva narekuje evropska direktiva, kjer je izrecno zapisano, da je potrebno plačevati omrežnino za vso prevzeto električno energijo iz omrežja in da stroška omrežnine ni možno vključiti v "netmetering" shemo. 

"Druge spremembe so vnesene za potrebe dodatnega spodbujanja novih projektov (neplačevanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije) ter potrebe po spodbujanju skupnostne samooskrbe (recimo črtanje omejitve, da so lahko v skupnostni samooskrbi zgolj odjemna mesta, ki so na isti transformatorski postaji)," so razložili. 

Med prednostmi so omenili odjemalčevo možnost, da bo lahko viške prodajal dobavitelju, "obenem pa ima zaradi vgradnje sončne elektrarne nižji znesek za plačilo prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije oziroma v določenih primerih tega prispevka sploh ne bo plačeval". Med koristmi za javno dobro pa med drugim vidijo bolj zanesljivo delovanje omrežja in plačevanje omrežnine za vso prejeto elektriko iz omrežja. 

Sonce energija: Nov sistem bo slabši 

Novosti bodo predvsem vplivale na manjše samooskrbne sončne elektrarne za gospodinjstva in mali poslovni odjem ter skupnostne samooskrbe, medtem ocenjujejo v podjetju Sonce energija. "Obračunsko obdobje po novi uredbi ne bo več koledarsko leto, temveč bosta stranki s pogodbo o samooskrbi prosto določili trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene električne energije. To pomeni, da bo obračunsko obdobje lahko določil vsak dobavitelj električne energije po svoje in je velika verjetnost, da bodo dobavitelji obračune delali sproti na mesečni ravni. Zato bodo večje razlike med proizvedeno in porabljeno električno energijo. Sistem bo verjetno izveden na način finančne poravnave, kar pa bo vsekakor manj ugodno za končne stranke, kot je obstoječi sistem samooskrbe po stari uredbi," predvidevajo. 

Po njihovih ocenah je "novi sistem slabši tako za posameznike, ki se odločajo za investicijo v lasten vir energije, kot tudi za javno dobro, saj verjamemo, da se bo z novo uredbo zagotovo zmanjšalo število investicij in posledično ne bomo večali deleža obnovljivih virov energije." 

Podali so primer Poljske, "kjer so prav tako prešli s sistema net meteringa na sprotno obračunavanje proizvedene in porabljene elektrike in se je količina investicij znižala za kar 70 odstotkov". Z novim letom tudi pri nas pričakujejo viden upad in napovedujejo, da bo trenutnemu velikemu pritisku za investicije v sončne elektrarne sledilo zatišje. Tudi ker velja splošno prepričanje, da je trenutni sistem boljši in ugodnejši od prihajajočega. Delno rešitev sicer vidijo v subvencijah, pri čemer pa upajo na novo shemo podpor Centra za podpore, ki bo ciljno naslovil podporo samooskrbnim elektrarnam po novi ureditvi.

V Sonce energija so tako izpostavili, da se v prihodnje na področju pridobivanja elektrike iz sončnih elektrarn obeta nov omrežninski akt, ki je narejen na podlagi španskega modela in je po njihovem mnenju preveč zapleten. "Stranke ga bodo težko razumele, hkrati pa ne verjamemo, da bo prinesel razbremenitev distribucijskega omrežja. Zagotovo pa ne bo prispeval k povečanju obnovljivih virov energije, temveč bo situacijo samo še poslabšal," se bojijo. 

V prihodnje si želijo spremembo sistema omrežnine, ki bo podpirala samooskrbnost na lokalnem področju tako, da bi minimalno omrežninsko obremenili samooskrbne elektrarne, kjer sta proizvodnja in poraba povezani na lokalno transformatorsko postajo in kjer praktično ni obremenitve distribucijskega omrežja, medtem ko bi bila omrežnina višja, ko je samooskrbni vir na drugi lokaciji (transformatorska postaja). 

Netiranje ne bo več dovoljeno za imetnike sončnih elektrarn, ki bodo vstopili v sistem samooskrbe po 31. decembru 2023 

Pri presoji, za koga bodo veljale spremembe glede omrežnine in novega načina obračunavanja, bosta ključna datuma registracije in priključitve. Dosedanji način bo veljal za končne odjemalce s samooskrbo, ki jih bo dobavitelj registriral do vključno 31. decembra 2023 in ki bodo do konca leta 2024 dejansko postavili sončno elektrarno, v sistemu neto meritve pa bodo ostali za čas življenjske dobe naprave za samooskrbo. 

"Posamezna sončna elektrarna bo v model samooskrbe "netmetering" vključena izključno, če do konca leta 2023 pridobi soglasje za priključitev in če je hkrati do konca leta 2024 tudi priklopljena," je pojasnil direktor družbe Borzen, mag. Borut Rajer. Poleg obračunavanja kot drugo večjo načrtovano spremembo vidi spremenjen model omrežnine, ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024 ter bo "vplival na vse odjemalce in proizvajalce ne glede na tip odjemalca/proizvajalca".

Pričakovane spremembe in vse nove poslovne modele sicer razume kot odraz prihajajoče zelene tranzicije in poudarja, da se bo potrebno prilagoditi. "Tako nov model samooskrbe oziroma odmik od "netiranja" kot tudi nov omrežninski model bistveno spreminjata pravila igre in vplivata tako na odjemalce kot tudi na proizvajalce. Pomembno je, da se tako odjemalci kot tudi proizvajalci znamo prilagoditi novi realnosti in uporabiti prožnost v svojo korist. S pojmom prožnosti sicer mislimo na možnost upravljanja svoje proizvodnje in odjema ter tudi možnost kombiniranja hranilnika na način maksimizacije svoje koristi. Posledično bomo na ta način največ naredili tudi za javno dobro," je prepričan. 

Sicer pa "na še vedno relativnem začetku zelenega prehoda" kot izjemno pomembno vidi vlogo subvencij, saj tako določena investicija postane zanimiva in ekonomsko sprejemljiva ter bi bili brez finančnih spodbud gospodarsko neupravičeni določeni modeli, procesi in vlaganja. A po njegovih pojasnilih smo v primeru sončnih elektrarn v Sloveniji že na stopnji, ko "je pretekli razvoj že omogočil, da se je subvencija za ta tip elektrarn bistveno zmanjšala oziroma sploh ni potrebna".

Sofinanciranje in ugodni krediti za stari model samooskrbe so medtem trenutno še na Eko skladu, kjer je odprt razpis za nepovratno finančno spodbudo za naložbo v napravo za samooskrbo z električno energijo, ki je izvedena od vključno 1. marca 2022 dalje in ki ob oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude po javnem pozivu že obratuje. V prihodnje bo subvencije predvidoma podeljeval Borzen. 

Bo večje povpraševanje po hranilnikih? 

V novem sistemu bo zaradi sprotnega poračuna, ki bo verjetno na mesečni ravni, predvidoma tudi večje zanimanje za hranilnike za shranjevanje viškov elektrike. Namreč, poleti oziroma v bolj sončnih mesecih je seveda večja proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn kot pozimi in bo presežke smiselno shranjevati na lokaciji sončne elektrarne ter jih ne prodajati ceneje in nato ob primanjkljaju dražje kupovati od dobaviteljev. Zato bo vlagateljem, ki bodo vključeni v nov sistem, smiselno razmišljati o tovrstnih rešitvah, ki pa so trenutno za posameznike kar precejšen finančni zalogaj. Morda bo v prihodnje lažje s sofinanciranjem. 

"Tako model začasnega okvirja (za pravne osebe) kot tudi nov model samooskrbe definirata tudi subvencije pri nakupu hranilnikov v povezavi z elektrarno. Sam način podeljevanja subvencije in višina pa bosta definirana glede na posamezne referenčne vrednosti posameznih modelov in trenutno še nista znana," je sporočil mag. Borut Rajer. 

Prihodnost je pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov 

Trenutnemu sistemu so torej šteti meseci. Po spremembah bo lastnik sončne elektrarne plačal omrežnino za celotno elektriko, kupljeno iz javnega omrežja, in ne bo več odšteto, koliko je bo predal dalje. Obračunavanje po starem načinu bo veljalo za vlagatelje, ki bodo do 31. decembra 2023 pridobili soglasje za priključitev na javno omrežje in do 31. decembra 2024 tudi dejansko postavili in zagnali sončno elektrarno. "Spremembe bodo torej veljale za projekte in za investitorje, ki bodo pridobivali soglasje v naslednjem letu, ali pa za tiste, ki želijo že sedaj projekt izvesti po novi shemi," so obrazložili na okoljskem ministrstvu. 

V letu 2022 je bilo sicer v Sloveniji postavljenih približno 250 megavatov kapacitet za proizvodnjo električne energije iz sonca, tako da je konec leta 2022 skupna kapaciteta sončnih elektrarn znašala približno 800 megavatov. V trenutnem predlogu posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je zapisano, da bi naj sledili dinamiki rasti proizvodnih kapacitet na letni ravni, s čimer bi do leta 2030 prišli na več kot 3000 megavatov, so sporočili z ministrstva. Zavedajo se, "da imamo še precej več potenciala rabe sončne energije. Trenutno moramo prioritetno naslavljati predvsem omejitve na ravni omrežja in priključevanja novih enot ter vzpostaviti sistem naslavljanja potreb po shranjevanju električne energije. Dejstvo pa je, da je na globalni ravni sončna energije že prevzela primat glede novih investicij v proizvodne naprave za električno energijo, podoben napredek je tudi pri rabi vetrne energije." 

V vsakem primeru je uporaba sonca in drugih obnovljivih virov za pridobivanje električne energije prihodnost, pri čemer se nakazuje več mini balkonskih sončnih elektrarn, agrofotovoltaike oziroma razširitev sončnih elektrarn nad njivami in polji ter postavitev na večjih neizkoriščenih območjih. Trgovanje z električno energijo bo ob vse večji porabi in povpraševanju zagotovo donosno, če bodo lahko tudi imetniki sončnih elektrarn dodatno pristavili zraven svoj piskrček, pa bo pokazal čas.