Zadnja leta vse več ljudi razmišlja, ali res potrebujemo vedno nove stvari. Množična potrošnja nas je dolgo vabila k nenehnemu nakupovanju, trgovine so prenatrpane z izdelki, ki jih v resnici ne potrebujemo, tudi naša stanovanja so polna predmetov in oblačil, ki jih ne uporabljamo več. Vseeno so mnogi še vedno uporabni in bi lahko komu drugemu prišli zelo prav.

Občasno pospraviti, darovati in izmenjati je zato postalo nova oblika odgovorne potrošnje. Krožno gospodarstvo, ki temelji na vnovični uporabi, popravilu in zmanjševanju odpadkov, ni več le strokovni in teoretični pojem, temveč za marsikoga postaja način življenja. Takšen pristop ne pomeni le manjšega vpliva na okolje, temveč prinaša tudi koristi za denarnico, zmanjšuje nakupovalno odvisnost, spodbuja skrb za urejen bivalni prostor in krepi občutek prispevanja k skupnemu dobremu.

Dogodki, kot je trajnostni sej'm v Novem mestu, so pomemben del spremembe. Združujejo izkušnje, znanje in konkretne rešitve, ki ljudem pokažejo, da je trajnost dostopna vsakomur. Gre za skupnostne pobude, ki spodbujajo premislek o naših navadah in ponujajo praktične poti, kako lahko vsak izmed nas prispeva k bolj odgovornemu in kakovostnemu življenju.

Klara Avsenik Žagar: Trajnost lahko živi vsak

Trajnost je dostopna vsakomur in vplivnica, kuharica in udeleženka Masterchefa ter zagovornica trajnosti Klara Avsenik Žagar verjame, da trajnostne navade prinašajo več pozitivnih učinkov, kot si večina predstavlja. "Z njimi ustvarimo življenjski slog, ki nam prinaša veliko pozitivnih stvari ne le za okolje, temveč tudi za nas kot posameznike in skupnost, v kateri bivamo. Obenem pa vplivajo tudi na našo denarnico," je poudarila.

Filozofijo "zero waste" živi vsak dan, predvsem pri hrani, kjer se trudi, da ničesar ne zavrže, in kupuje premišljeno. "Tudi pri oblačilih želim, da krožijo. Nočem omare, ki poka po šivih, zato oblačila pogosto izmenjujem in premislim, preden kupim kaj novega. Običajno izberem trajnostna in kakovostna oblačila, ki jih potem dolgo nosim," je opisala.

Tudi na potovanjih skuša biti čim bolj trajnostna, čeprav se zaveda, da turizem sam po sebi ni trajnosten. "Pomembno se mi zdi, da kupujem lokalno in da s seboj vedno nosim posodice, vrečke, kozarčke in steklenice za večkratno uporabo, da za menoj ostane čim manj odpadkov," je povedala.

Ljudem, ki menijo, da je trajnostni način življenja drag ali zamuden, sporoča: "Na začetku se res zdi, da je potrebno veliko truda, ampak ko se navadiš in prilagodiš svojemu življenjskemu slogu, ugotoviš, da je ceneje in manj zamudno. Postane rutina."

Kot vplivnica se zaveda svoje odgovornosti pri ozaveščanju: "Imamo večji vpliv, kot si včasih mislimo. Pomembno pa je, da smo iskreni. Žal opažam precej 'greenwashinga', kjer trajnost postane sama sebi namen, k njej pa pozivajo vplivneži, ki tega v resnici ne živijo." Veseli jo, da je čedalje več mladih vse bolj ozaveščenih, pri starejših pa opaža, da so že od nekdaj živeli bolj trajnostno, le na drugačen način. "Morda pogosteje uporabljajo plastične vrečke, a po drugi strani manj kupujejo in oblačila nosijo tudi desetletja," je pojasnila.

"Vse bi rada spodbudila, naj se opogumijo in organizirajo ali se pridružijo izmenjevalnicam v šolah, vrtcih, službah ... To so lahko lepi začetki velikih sprememb," je dodala. Na koncu je pozvala: "Vsak lahko prevzame odgovornost za način življenja in prispeva svoj delež. Morda bo kdo izmed bralcev ravno zdaj dobil idejo, kako v svojem lokalnem okolju organizirati izmenjevalnico oblačil – kar je lahko čudovit začetek trajnostnih sprememb."

Ustvarjalnost podaljšuje življenjsko dobo stvari, predmetov in oblačil

Zala Hrastar, ki ustvarja pod umetniškim imenom Morja Zala, izdeluje oblačila in modne dodatke iz ostankov tekstila, s čimer spodbuja ustvarjalnost in vnovično uporabo materialov. Na trajnostnem sejmu je vodila delavnico izdelave unikatnih scrunchiejev, kjer je poudarila pomen lastnega ustvarjanja. "Skozi kreativnost dobiš pogum in zagon, da sam kaj narediš ali popraviš, namesto da zavržeš, ter da si tudi kaj izposodiš," je dejala.

Izpostavila je dolgoročni vpliv tovrstnih sejmov in delavnic, saj tako potrošniki bolje razumejo, kako so izdelki narejeni, kar spodbuja bolj premišljeno nakupovanje in večje spoštovanje do stvari. "Bolj ceniš izdelke, se vprašaš, ali res potrebuješ nekaj novega ali bi raje popravil oziroma predelal. In če že kupiš, veš, zakaj si se odločil za to," opaža. Po njenih besedah je pomembno biti hvaležen za vse, kar že imamo, in imeti odnos do stvari, saj tako postanejo bolj dragocene in jih težje zavržemo.

Alenka Gazvoda iz Mladinskega centra Oton je vodila šiviljsko delavnico, s katero je spodbujala ustvarjalnost in trajnost ter prikazala osnovno znanje popravil. "Majica z eno luknjico še ni za stran, vredno jo je zakrpati," je izpostavila. Verjame, da ročna popravila podaljšajo življenjsko dobo oblačil, zmanjšujejo nepotrebne nakupe in pomagajo ceniti lastno delo. "Tisto, kar sam narediš ali popraviš, nosiš raje in dlje," je dodala.

Na sejmu so bili tudi številni drugi zanimivi trajnostni slovenski ustvarjalci. Beti Sara Glas stavi na kakovost in trajnost. Verjame, da imajo ročno izdelani kosi večjo vrednost, saj jih ne zavržemo zlahka. "Če bo šlo tako naprej, se bomo kopali v smeteh," opozarja in poudarja pomen vračanja k lokalni proizvodnji in premišljenemu nakupovanju. Po njenem mnenju trajnostna moda morda res ni najcenejša, a zato ostane dlje in zmanjšuje nepotrebne odpadke.

Tom Hauko s kolektivom tudi ustvarja trajnostno modo in ozavešča o pomenu premišljenih izbir. Njihova oblačila so izdelana iz materialov, ki ne obremenjujejo okolja po nepotrebnem. "Gre za razmislek, kaj vse je potrebno, da kos pride do nas, in hvaležnost za to, kar imamo," je povedal. Trajnostni sejmi po njegovem mnenju širijo dobro prakso, spodbujajo trajnostne nakupe in povezujejo ustvarjalce.

Andraž Zdravje in Jana Ficko Zdravje sta obiskovalcem trajnostnega sejma pokazala, kako lahko s čiščenjem in obnovo podaljšamo življenjsko dobo obutve. "Ljudje se vse pogosteje odločajo za čiščenje superg. Cene novih so visoke, materiali slabši, zato se pogosto bolj splača poskrbeti za obstoječe pare. Tudi 10 ali več let stare superge lahko znova zasijejo," sta poudarila. Prepričana sta, da je množično potrošništvo preseglo zdravo mero in da je trajnostna miselnost ključna ne le za varovanje okolja, temveč tudi kot opomin na pravo vrednost kakovosti in premišljenih nakupov.

Hrana je dragocena in je ne mečemo stran, zlasti če vemo, koliko dela je za tem

Članice Društva podeželskih žena Mirna Peč so pekle domače palačinke in flancate iz domačih, lokalnih sestavin in njihova predsednica Jelka Krivec je izpostavila dragocenost hrane. "Kdor je kdaj pridelal hrano, ve, koliko dela, skrbi in tudi nepredvidljivosti je v tem. Zato hrane ne mečemo stran," je poudarila. Starejše generacije so po njenih izkušnjah odraščale s takimi vrednotami, saj so bili "od malega naučeni, da ničesar ne mečemo stran". Vmes je prišla velika blaginja in poplava vsega, zato smo morda malce pozabili na to. Dandanes pa čedalje večkrat opaža in jo veseli, da tudi vse več mladih to znova odkriva, trajnostne sejme pa vidi kot odlično priložnost za prenos vrednot naprej.

Miha Grulja se ukvarja s pridelavo in predelavo gob ter krožnim kmetijstvom. "Gobe imajo izjemno sposobnost regeneracije narave in spodbujajo samooskrbo, kar zmanjšuje vpliv dolgih dobavnih verig," je razložil. Njegova pridelava temelji na trajnostnih načelih in iskanju načinov, kako izrabljen material vnovič uporabiti kot izjemno kakovosten kompost. Po njegovem mnenju so krožno kmetijstvo, samooskrba in premišljena uporaba virov ključnega pomena za upočasnitev negativnih vplivov na okolje. Tudi pri gobah, tako kot pri hrani nasploh, poudarja, kako je pomembno, da vemo, koliko truda in virov je bilo potrebnih za njihov nastanek. Da zato res ni samoumevno niti potrebno, da kaj zavržemo.

Obiskovalci se zavedajo pomena kakovosti, izmenjav in trajnosti

Trajnostni sej'm v Novem mestu je bil lepo obiskan. Med stojnicami in delavnicami so obiskovalci našli marsikaj uporabnega, vrednega in dragocenega – od rabljenih oblačil do praktičnih nasvetov, kako z majhnimi koraki prispevati k bolj trajnostnemu načinu življenja. 

Dušan Obradinovič – Obra, bobnar skupine Dan D, opaža, da ni pristaš hitre mode, temveč raje poseže po kakovostnih, tudi rabljenih oblačilih. V preteklosti je nakupoval tudi v second hand trgovinah, kjer je našel kose, ki so mu bili všeč, in danes verjame, da se splača vlagati v kakovostna oblačila, ki trajajo dlje in pozitivno vplivajo na okolje. "Taki sejmi so odlična priložnost, da vidiš, kako lahko krožijo stvari, ki imajo zgodbo in kakovost," je povedal.

Katja Breščak v trgovinah težko najde kakovostna oblačila, zato je začela iskati med starimi kosi, jih popravljati in reciklirati. Sonji Košmrlj, sicer mamici treh otrok, pa se zdi izmenjava oblačil posebej pomembna in koristna; na sejem je prinesla nekaj svojih kosov in domov odnesla zamenjane. Opaža, da si ljudje pogosto izmenjujejo otroška oblačila, pri odraslih pa bi morali to navado še bolj uveljaviti. "To je ekološko in finančno vzdržno, pa še lepo je, ko nekdo tvoj kos nosi naprej in mu dobro služi," je poudarila.

Vsak lahko prispeva k trajnosti – ni zamudno niti drago

Trajnostni sej'm v Novem mestu in drugi podobni dogodki so opomnik, da ni treba čakati na velike sistemske spremembe. Vsaka izmenjana majica, popravljeno oblačilo ali očiščena obutev pomeni manj odpadkov, več premišljenega ravnanja in odgovoren odnos do okolja in skupnosti. Podobno velja za hrano – kdor ve, koliko dela, skrbi in virov je potrebnih za pridelavo, jo bo težko zavrgel. Trajnost se začne pri hvaležnosti in spoštovanju vsega, kar že imamo, ter pri drobnih odločitvah slehernega posameznika.

Organizatorji – Staro za Novo mesto in Klara Avsenik Žagar – so pokazali, da lahko z majhnimi koraki in sodelovanjem vsi skupaj (z)gradimo prihodnost, ki temelji na spoštovanju in hvaležnosti: do narave, okolja, kmeta, dela in vseh soljudi.

Vsak lahko prispeva in še tako majhen korak šteje. 

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji! 

Najbolj brane novice:

- Ali uporabljate ChatGPT? Nikoli mu ne razkrijte teh 7 stvari

- Tako je Jeff Bezos na razgovorih iskal optimiste

- Toliko bodo za prispevek za dolgotrajno oskrbo odvajali samozaposleni

- Znano, kakšno 'plačo' bo prejemal papež Leon XIV.