Pogostejše suše, poplave, močan veter in toča povzročajo veliko škodo – zmanjšujejo in poškodujejo obdelovalne površine ter uničujejo pridelke, spreminjajoče se vreme vpliva na rastne sezone in spreminja pogoje vzgoje. Še posebej je prizadeta pridelava na temperaturo in vlago občutljivih in pomembnih kultur, kot so pšenica in koruza, globalno gledano pa tudi riž. Zaradi nižjih pridelkov so višje cene na trgih, tako na svetovnih kot tudi slovenskem.

Tudi v Sloveniji smo v zadnjih letih priča skrajnim in izrednim vremenskim dogodkom

Vse pogostejše suše, nevihte, toča in obsežne poplave v Sloveniji vplivajo na pridelavo ključnih poljščin, kot so koruza, pšenica in krompir, pa tudi druge zelenjave in sadja. Kmetje so prisiljeni prilagoditi pridelovanje, vlagati v namakanje, zaščito pred točo in druge tehnologije. 

Zaradi vsega nanizanega – manj pridelanih poljščin, uničenih kmetijskih zemljišč ter višjih stroškov obnove in pridelave je dražja hrana. Od leta 2018 so se povišale cene živil: beli riž za 29,5, moka za 37,9, goveje meso za 62,9, svinjsko meso za 14,1, piščančje meso za 17,6 in polnomastno mleko za 56,8 odstotka, je razvidno iz podatkov Statističnega urada, ki jih pridobivajo iz podatkovnih baz trgovcev. A za natančno oceno, koliko so na cene hrane vplivale podnebne spremembe in koliko drugi dejavniki, bi bila potrebna posebna analiza, so poudarili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Podnebne spremembe ne vplivajo samo na pridelavo poljščin, ampak tudi na živinorejo 

Spremembe temperatur, povečana pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov in nihanja v razpoložljivosti vode vplivajo na rejo in zdravje živali. Nihanja temperatur vplivajo na proizvodnjo mleka in mesa ter povečujejo tveganja za bolezni in smrtnost. Spremenjeni vremenski pogoji, suše in poplave vplivajo na količino in kakovost krme, višji stroški za prehrano in zdravljenje se odražajo v dražjih mesu, mleku in mlečnih izdelkih. Prilagoditev živinoreje na nove podnebne razmere zahteva naložbe v hlajenje živalskih prostorov, izboljšanje pašnikov in boljšo upravljanje z vodo, kar povečuje stroške pridelave.

Kakšni so ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov?

Dejstvo je, da je del podražitev cen hrane zagotovo posledica vplivov podnebnih sprememb, ki povečujejo verjetnost naravnih nesreč, kar negativno vpliva na pridelke in prav tako na živinorejo. Tudi pri nas, kjer so kmetijstvo so v zadnjih letih najbolj prizadeli suše, obilne padavine, poplave, neurja s točo in vetrom, pozebe, sneg, žled ter vremensko pogojene bolezni in škodljivci, leta 2023 pa so dodatno škodo povzročili poplave in zemeljski plazovi.

Kmetje se poleg proizvodnih tveganj zaradi vremenskih pojavov soočajo tudi s tržno-cenovnimi, ki se kažejo v nihanju cen na trgu, negotovosti prodaje in embargih, ter z institucionalnimi, saj se spreminjajo višine plačil in podpor ter zavarovalne premije, so nanizali na ministrstvu. Menijo, da je odgovor na izzive zlasti v proizvodno-tehnoloških in gospodarskih prilagoditvah in v zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, med ključnimi ukrepi pa vidijo tudi preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč.

Pomoč ministrstva tako vključuje predvsem naložbe v namakanje, protitočne mreže, rastlinjake, izobraževanje, povezovanje v sheme kakovosti, zavarovanje pridelkov in ekološke ukrepe. Ukrepi so del Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023–2027, za obvladovanje katastrofičnih tveganj, pri katerih lahko pride tudi do popolnega izpada dohodka na kmetiji, v regiji ali celo na ravni države, pa izvajajo "ad hoc" ukrepe v obliki interventnih zakonov, državnih pomoči in hitre pomoči ob izpadu dohodka za najbolj prizadete.

Kako se bodo v prihodnje gibale cene hrane?

Kratkoročno lahko pričakujemo stabilnejšo rast cen hrane, če ne bo vnovičnih zaostritev na globalnih trgih surovin, dolgoročno pa bodo cene zaradi podnebnih sprememb verjetno višje, pričakujejo na kmetijskem ministrstvu. Podnebne spremembe namreč že zdaj opazno negativno vplivajo na evropsko in globalno kmetijstvo, kar bo tudi v prihodnosti povzročilo velike izgube v pridelavi in zmanjšanje površin, primernih za pridelavo. "Visoke temperature in pomanjkanje vode bodo najbolj prizadeli regije na jugu Evrope. Na severu bi zaradi višjih temperatur sicer lahko pridobili nove površine za pridelavo poljščin, ki uspevajo v topli sezoni, vendar koristi ne bodo odtehtale izgub v drugih regijah," so opozorili na kmetijskem ministrstvu.

Za zmanjšanje negativnih vplivov v Sloveniji so ukrepi ministrstva za pomoč kmetom pri prilagajanju na podnebne spremembe raznoliki. Tudi v prihodnje bodo nadaljevali zlasti s spodbujanjem naložb v namakalne sisteme, protitočne mreže in sajenje odpornih sort. Med načrtovanimi ukrepi pomoči so izpostavili novo intervencijo IRP45 za naložbe v obnovo kmetijskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah. Upravičenci bodo kmetijska gospodarstva, ki so utrpela vsaj 30 odstotkov škode. Vmes izvajajo izobraževanja, usposabljanja in ozaveščanja o prilagajanju in blaženju vplivov podnebnih sprememb, ohranjanju naravnih virov in biotske raznovrstnosti, s ciljem pospešenega prilagajanja kmetij na drugačno podnebje.

Kakšna pa je vloga nas, potrošnikov?

Podnebne spremembe imajo tako globalno kot tudi lokalno v Sloveniji velik vpliv na pridelavo in cene hrane. Za soočanje z izzivi, ki so tukaj in žal ne bodo izzveneli, sta ključnega pomena sprejemanje ustreznih ukrepov za uspešno in pravočasno prilagajanje kmetijstva ter podpora kmetom. Potrošniki pa se bomo morali sprijazniti z višjimi cenami hrane in – če do sedaj še nismo – prepoznati, kako zelo je hrana dragocena. Naša vloga je, da se tudi sami prilagodimo – bodisi s podporo lokalnim kmetom, zmanjšanjem odpadne hrane ali celo tako, da postanemo vsaj delno samooskrbni. Pomembno je, da sprejemamo premišljene odločitve pri nakupu hrane, podpiramo trajnostne prakse in zmanjšujemo količino zavržene hrane. Razmislimo lahko o pridelavi lastne hrane na vrtu, v lončnicah ali na balkonu. Z majhnimi koraki lahko prispevamo k bolj trajnostnemu in odpornejšemu prehranskemu sistemu za prihodnost vseh nas.