Takšna količina zavržene hrane pomeni približno dva nezaužita obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec, je ena od ugotovitev raziskave o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v gospodinjstvih, ki jo je v okviru omenjenega evropsko financiranega izvedlo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Za merjenje sta bili uporabljeni dve metodi: sortirna analiza bioloških odpadkov in vodenje kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. Da bi upoštevali sezonske vplive na nastajanje odpadne hrane, je ministrstvo raziskavi izvedlo v jesensko-zimskem in spomladansko-poletnem obdobju.
Rezultati sortirne analize, preračunani na letni ravni, so pokazali, da odpadna hrana predstavlja 24 odstotkov bioloških odpadkov. V celotni strukturi odpadne hrane je užitni del predstavljal 22,5 odstotka, neužitni pa 76 odstotkov. Zapakirane, neuporabljene ali delno uporabljene hrane je bilo 1,4 odstotka, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Rezultati vodenja kuhinjskega dnevnika pa so pokazali, da v gospodinjstvih v povprečju nastane nekaj manj kot 2,2 kilograma odpadne hrane na gospodinjstvo na teden oziroma približno dve tretjini kilograma na posameznega člana.
V kakšnem stanju je bila hrana?
Nekaj več kot tri petine odpadne hrane (61 odstotkov) je bilo neužitne, skoraj dve petini (39 odstotkov) pa užitne. Med živili, ki so končala v smeteh, je bilo največ zelenjave (32 odstotkov), sadja (22 odstotkov), mesa in mesnih izdelkov ter kruha in pekovskih izdelkov (bojo po osem odstotkov).
Gospodinjstva več kot polovico nastale odpadne hrane (52 odstotkov) prepustijo javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, preostalo pa obdelajo zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, kot na primer v hišnem kompostniku, z odvajanjem v kanalizacijsko omrežje ali kot krmo za živali.
Tovrstne raziskave so sicer po pojasnilih ministrstva pomembna dopolnitev obveznemu poročanju in pomemben dodaten podatkovni vir za nacionalno metodologijo merjenja količin odpadne hrane. Zagotavljajo kakovostne in zanesljive podatke o nastajanju odpadne hrane ter načinu ravnanja z njo v gospodinjstvih.
Zbrano količino bioloških odpadkov sicer izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov letno poročajo v skladu z zahtevami uredbe o odpadkih. Poleg podatka o deležu odpadne hrane med biološkimi odpadki pa metoda sortirne analize zagotavlja tudi podatek o deležu užitnega in neužitnega dela odpadne hrane.
"Ločevanje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane je ključno za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane," so na ministrstvu v sporočilu za javnost navedli generalno direktorico direktorata za okolje Tanjo Bolte. Poleg tega metoda vodenja kuhinjskega dnevnika po njenih pojasnilih omogoča vpogled v odpadno hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, in omogoča analizo strukture odpadne hrane ter vzrokov za njeno nastajanje.
Na ravni je bilo februarja letos doseženo soglasje o zavezujočih ciljih za zmanjšanje odpadne hrane do leta 2030. Cilja sta vsaj 10-odstotno zmanjšanje v proizvodnji in predelavi ter 30-odstotno zmanjšanje na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih.
"Za Slovenijo bodo rezultati teh raziskav tako pomembni ne le za izboljšanje nacionalne metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano," je poudarila Bolte.
Na ministrstvu bodo pripravili tudi smernice za zmanjšanje količin odpadne hrane v različnih sektorjih, pri čemer se bodo usmerili na štiri bistvene skupine, in sicer na osnovne šole, vrtce, bolnišnice in domove za ostarele; občine in komunalne službe; nastanitvene kapacitete in restavracije ter na področje distribucije in prodaje hrane.
Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s prijatelji!
Najbolj brane novice:
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV