Kot je pojasnil Marjan Colja, direktor Vinske družbe Slovenije, sicer prvi mož sežanskega podjetja Vinakras, so imeli na Primorskem največ težav s pretiranim dežjem in slabšim dozorevanjem grozdja, je pa bila zato jesen vremensko izredno ugodna ter je bistveno pripomogla h kakovosti pridelka. V Istri praktično letos ni bilo izpada, na Krasu in v Brdih pa je bil pridelek količinsko nižji za okoli petino.

Več težav so imeli v Podravju, ki ga je ob velikem številu deževnih dni prizadela tudi toča, predvsem območje Radgonskih goric. V povprečju iz tega dela Slovenije govorijo o 30 odstotkov manjšem pridelku. Zelo podobno je bilo v Posavju in Beli krajini, a je tam na nekaterih območjih pridelek celo prepolovilo. To so že podatki, ki lahko skrbijo, saj pomenijo tudi višje stroške pridelave, pravi Colja.

Zaradi ujm so cene grozdja letos poskočile, zlasti v Podravju in Posavju, tako da je letošnje povprečje okoli 80 centov po kilogramu, kar je bistveno več kot pred letom ali dvema, je dejal Colja. Ne glede na višje odkupne cene pa vinogradniki ne bodo obogateli, dodaja, saj so se v zadnjem obdobju precej zvišali tudi stroški pridelave.

Vinarji opozarjajo tudi na problematiko opuščanja vinogradov

Že lani so govorili o skoraj 500 hektarjih opuščenih vinogradov, letos pa bo teh še dodatnih več kot 600, je dejal prvi mož Vinske družbe Slovenije. Krčenje vinogradov se tako v Sloveniji opazno zvišuje. Z izjemo Goriških brd to velja za vsa druga območja, kjer so vinogradi razdrobljeni, mladih, ki bi jih prevzeli, pa ni, saj se jim to ekonomsko ne izide.

Ob tem se je letos na nekaterih območjih, zlasti v vzhodnem delu države, zaradi ujm pojavilo plazenje vinogradov. Colja je omenil mariborsko klet Dveri Pax, kjer je odneslo skoraj hektar vinograda, ki ga je praktično nemogoče obnoviti.

Lepo vreme v zadnjih tednih pred letošnjimi razmeroma poznimi trgatvami je vinogradnike vendarle obdarilo, potem ko so že skoraj obupali tudi nad kakovostjo letnika. Kot je dejal Colja, so začeli trgati le tisto, kar je bilo res najbolj nujno, tako da se je vsem, ki so bili potrpežljivi, stanje v zadnjem trenutku bistveno spremenilo.

"Ocenjujem, da smo letos v Sloveniji potrgali okoli 60 odstotkov kakovostnega grozdja ter 30 ali celo nekaj več tudi vrhunskega, medtem ko je bilo lani razmerje ravno obratno. Vendar smo vinarji odvisni od dela pod milim nebom, zato se je temu treba vedno prilagoditi," je dejal. Po njegovih podatkih naj bi se letošnja pridelava vina v Sloveniji gibala okoli 55 milijonov litrov, kar je nekaj manj kot leto prej.