Tako je partner, ki ostane v nepremičnini, obkrožen s številnimi predmeti in tudi osebnimi stvarmi nekoga, s katerim si več ne deli skupnega življenja. Vsekakor je to izredno mučno, saj si želi preboleti in zaživeti na novo. A kako? Stvari so tam, ves čas kličete in opominjate bivšega partnerja, naj vendarle že uredi selitev osebnih stvari ...

In v tem času se marsikomu poraja vprašanje: "Kaj pa, če vse skupaj zapakiram, postavim pred vrata in ga/jo obvestim, kje so stvari?"

Precej mamljiva ideja, a poglejmo, če si s tem lahko nakopljete še več težav, tudi ukrepanje Policije in sodišča. Za pojasnila smo prosili odvetnico Katarino Čeč Labernik.

"V primeru, da se zakonca (enako velja za izvenzakonska partnerja) ob koncu zveze uspeta dogovoriti glede pravic, vezanih na skupno bivališče, zakonec, ki se izseli iz skupnega stanovanja, pa ne razpolaga več s pravnim naslovom za uporabo le-tega, je dolžan iz stanovanja odstraniti tudi vse svoje stvari," je za Cekin.si povedala odvetnica. 

Situacija je povsem enaka tudi v primeru bivšega najemnika oziroma kogar koli, ki nima (več) pravne podlage za uporabo določene nepremičnine, je poudarila. 

Kako ukrepati?

Kako naj torej ljudje v podobnem primeru postopajo? Naša sogovornica je podrobno razložila korake: 

"Lastnika stvari se prvotno pozove, naj svoje stvari v primernem roku odstrani. Predlagam, da je tak poziv zaradi dokaznih namenov pisni. V kolikor lastnik spornih stvari ne prevzame, je mogoče zoper njega vložiti tožbo na izpraznitev nepremičnine. Ker so sodni postopki običajno dolgotrajni, je mogoče sporne stvari v vmesnem času ustrezno skladiščiti oziroma dati v hrambo. Stroške skladiščenja oziroma hrambe je na koncu dolžan poravnati lastnik stvari. V kolikor lastnik stvari tudi po pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za izpraznitev nepremičnine, le-teh ne odstrani, je mogoče sodbo uresničiti z izvršbo. Opisani postopek je smiseln v primeru vrednejših stvari, ki jih je v skrajnem primeru mogoče zarubiti in z izkupičkom prodaje poplačati sodne stroške, stroške izvršitelja in hrambe," je pojasnila odvetnica Katarina Čeč Labernik.

Kaj se lahko zgodi, če se odločite stvari odložiti pred vrata oz. na ulico?

Marsikoga torej mika, da bi stvari spakiral in jih odložil na ulico ali pred vrata. Toda ali lahko v tem primeru odgovarjajo za morebitno nastalo škodo? 

"V kolikor stvari, ki jih ljudje pustijo za sabo, lastnik nepremičnine na lastno pest zavrže ali podari, teoretično lahko odgovarja za škodo, ki lastniku stvari zaradi tega nastane. Običajno gre v teh situacijah sicer za stvari manjše vrednosti (rabljene obleke, obutev, knjige, posoda ...) in bo lastnik stvari težko dokazal nastanek in višino škode ter tudi protipravnost ravnanja lastnika nepremičnine, če ga je ta k prevzemu stvari večkrat pozval," nam je pojasnila naša sogovornica. 

Lahko je ravno obratno: Kaj, če nekdo ne more priti do svojih osebnih stvari?

Ob tem pa opozarja, da obstajajo tudi obratne situacije. 

"Zakonec, ki obdrži posest nepremičnine, namreč preprečuje dostop do osebnih stvari drugemu zakoncu. V takšnih situacijah je ključno, da se tisti, ki izgubi posest nepremičnine in stvari, ki se tam nahajajo, posluži posestnega varstva. Rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti je 30 dni (subjektivni rok) oziroma eno leto (objektivni rok). Posebno varstvo pravni red nudi žrtvam družinskega nasilja. Skladno z 18. členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini mora Policija na prošnjo žrtve zagotoviti žrtvi in njenemu spremljevalcu varnost ob vstopu v stanovanjske in druge prostore, v katerih žrtev prebiva oziroma jih ima v uporabi, da lahko iz njih vzame stvari, ki so potrebne za zagotavljanje njenih osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb njenih otrok ter stvari, ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela," je razložila odvetnica.