Koncept trajnosti zajema procese in prakse, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje, v enaki meri pa zajema tudi odgovoren gospodarski razvoj in širšo socialno pravičnost. Aktivno in pozitivno se odraža v podjetništvu, ki vedno bolj preudarno koristi naravne, človeške in tehnološke vire. Eno od podjetij, kjer so trajnost svojih odločitev in dejanj umestili v središče poslovanja, je tudi NLB Skupina, kjer se zavedajo, da lahko tako vplivajo na kakovost življenja na vseh trgih v regiji, kjer delujejo. NLB se je tudi kot prva banka iz Slovenije zavezala Načelom OZN za odgovorno bančništvo, pridružila pa se je tudi Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking Alliance), katerega cilj je uskladitev kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050 ali prej. 

Okvir pomoči: tokrat je poudarek na trajnosti

Eden njihovih odmevnejših projektov je Okvir pomoči, v sklopu katerega so v zadnjih letih pomagali prebroditi krizo tako s finančno podporo kot z drugimi ugodnostmi številnim manjšim podjetjem, v katera verjamejo in v katerih vidijo velik potencial za razvoj in rast. V lanskem letu je tako #OkvirPomoči že tretje leto zapored ponudil priložnost unikatnim idejam in projektom izven okvirjev, ki najbolje rešujejo izzive trajnosti v regiji jugovzhodne Evrope. 

"Naša pozornost je osredotočena na prihodnost te regije, na priložnosti, ki se ji odpirajo in ki jih lahko v NLB Skupini podpremo s svojimi odločitvami in storitvami, torej s svojim delovanjem. Da se s projektom Okvir pomoči tokrat usmerimo v trajnost, je za nas nekaj povsem naravnega," pojasnjuje Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. "Trajnost v najširšem pomenu besede, torej ne le okoljski vidik, ampak tudi družbeni in upravljavski, smo namreč postavili v središče svojega delovanja. Izjemno ponosni smo na to našo regijo priložnosti, na jugovzhodno Evropo, in vemo, da ima ogromno za ponuditi – od kakovosti življenja do znanja in inovativnih idej. Poglejte samo, kako drzni in daljnovidni so bili misleci, kot sta na primer Tesla in Noordung. Da bo tako tudi v prihodnje, smo s projektom Okvir pomoči tokrat iskali trajnostne rešitve za boljši jutri. Ta regija namreč za nas ni le točka na zemljevidu. Tu je naš dom, kjer gradimo svojo prihodnost."

Znani so zmagovalci tretjega razpisa

Med vsemi finalisti je strokovna žirija mednarodnih strokovnjakov tokrat izbrala tri najboljše regijske zmagovalce, ki za izzive trajnosti, krožnosti in prihodnosti ponujajo najboljše rešitve. Zanje so pripravili sponzorska sredstva v višini 100.000 evrov. Najboljši projekt je bil nagrajen z nagrado v višini 50.000 evrov, drugouvrščeni projekt s 30.000 evri, tretjeuvrščeni pa z 20.000 evri. Trojici najboljših družba Deloitte nudi tudi svetovanje glede vpeljave trajnostnih principov v strateške in operativne procese njihovih podjetij. Nagrade so tokrat prejeli:

1. mesto: ANTEJA ECG svetovanje d. o. o. iz Slovenije: Rešitev je v krožnem gospodarstvu, ključ do njega pa umetna inteligenca

2. mesto: Smart Watering Solutions d. o. o. iz Srbije: Osredotočeni na porabo vode in pridelavo hrane

3. mesto: Montex Elektronika iz Črne Gore: S sodobno tehnologijo nad grožnjo požarov

 A ugodnosti niso bili deležni le zmagovalni projekti. S sodelovanjem v projektu Okvir pomoči so se namreč podjetja potegovala tudi za posebne bančniške ugodnosti, ki jih je prejelo 10 najboljših podjetniških idej iz vsakega trga, kjer NLB Skupina posluje. Hkrati pa so ti finalisti deležni tudi medijske podpore in predstavitve. Že tretje leto zapored namreč pri projektu sodelujejo tudi partnerji Mastercard, Europlakat in POP TV, ki sta se jim zadnje leto pridružila še medijska hiša Bloomberg Adria in družba Deloitte.

V Sloveniji se je poleg podjetja ANTEJA ECG svetovanje med finaliste uvrstilo še devet drugih podjetij in organizacij, ki jih bomo v naslednjih tednih podrobneje predstavili tudi na našem portalu. Za začetek smo poleg zmagovalnega projekta pod drobnogled vzeli še dva.

ANTEJA ECG svetovanje s projektom Value Chain Generator (VCG.AI)

Slovensko podjetje ANTEJA ECG je s projektom Value Chain Generator (VCG.AI) razvilo orodje za generiranje trajnostnih verig vrednosti, ki za ustvarjanje novih verig in povezovanje deležnikov v regiji in širše uporablja umetno inteligenco in velepodatke. "VCG.AI se uvršča neposredno na področje krožnega gospodarstva, saj med deležniki v različnih panogah povezuje materialne tokove, surovine, polizdelke in odpadke na vhodu in izhodu ter na tak način gradi trajnostne vrednostne verige," pravijo. 

Zanimiv primer je na primer uporaba odpadkov iz lesne industrije za vir energije v drugih industrijah:

Podjetje v lesnopredelovalni industriji letno proizvede 20 ton odpadnega lesa. Odpadni les podjetje sežge. Pri tem se v ozračje sprosti okoli 30 ton CO2.

Na drugi geografski lokaciji pa išče proizvodno podjetje nov vir energije za svojo proizvodnjo. Ker lokalnih dobaviteljev lesnih sekancev ni, tuji pa so zaradi logistike ekonomsko neustrezni, uporabljajo za proizvodne procese plin.

VCG.AI taka podjetja poveže (Bio-link') in omogoči bolj učinkovito uporabo odpadnega lesa in zmanjšanje količine odpada, s tem pa tudi znižanje emisij toplogrednih plinov.

"Cilj projekta je torej zaključiti razvoj največje in najobsežnejše digitalne mreže Bio-linkov', ki bo omogočala generiranje trajnostnih vrednostnih verig in vzpostavljanje direktne kupno-prodajne povezave med podjetji na različnih delih verige vrednosti. Na tak način želimo v petih letih prispevati k 30.000 ton manj emisij CO2 in 100.000+ ton manj odpadkov."

RAST z blagovno znamko Janov vrt in rastlinjaki, namenjenimi vzgoji zelenjave na povsem naraven način

Jan je mlad pridelovalec zelenjave, ki ga zanimajo predvsem nove, modernejše in ročne metode vrtnarjenja, pri katerih se uporabljajo inovativna orodja in bolj enostavni rastlinjaki. Iz želje po vzgoji zelenjave na povsem naraven način je tako nastala znamka Janov vrt. "Na vrtu uporabljam sonaravne metode in tal ne prekopavam. S tem poskrbim za dobro mikrobiološko aktivnost tal. Zelenjavo z mojega vrta prodajam prek tedenskih gajbic zelenjave, ki jih dostavljam redno naročenim strankam v okolici Novega mesta, nam o svojem delu zaupa Jan. Pri tem gre pravzaprav za novo obliko vrtnarjenja, ki je tržno naravnana. Od tu tudi ime tržno vrtnarjenje. In prav ta oblika se po tujini vse hitreje širi in uveljavlja. Mladi podjetnik zato trdno verjame, da bo tudi pri nas tržnih vrtnarjev vedno več.

"Večino znanja o tržnem vrtnarjenju sem pridobil prek tujih tržnih vrtnarjev in po njihovem zgledu tudi jaz delim napotke za vrtnarjenje svojim sledilcem. Le-ti so tako tržni vrtnarji kot ljudje, ki imajo vrtnarjenje za svoj hobi."

Pri vzpostavitvi svojega vrta je naletel tudi na težavo, ki pa jo je uspešno premagal. Tuji vrtnarji namreč uporabljajo rastlinjake, ki jih pri nas ni moč dobiti, bi jih pa tudi Jan potreboval za svoj način dela in koncept vrta. Zato jih je preprosto razvil sam. "Z idejo, da bo še kdo od tržnih vrtnarjev želel tak rastlinjak, sem jih začel prodajati. Tako sem svoje poslovanje iz prodaje zelenjave razširil na prodajo rastlinjakov in do danes dodajam nove vrtnarske izdelke, ki so inovativni in nam olajšajo vrtnarjenje."
Če potegnemo črto, je namen blagovne znamke Janov vrt ponudba kakovostnih in v Sloveniji izdelanih rastlinjakov, izobraževanje vrtnarjev o sonaravnem vrtnarjenju, pomoč bodočim tržnim vrtnarjem, ki bi želeli pridelovati zelenjavo za prodajo, oskrba lokalnih gospodinjstev z naravno zelenjavo in ustvarjanje skupnosti enakomislečih ljudi. 

Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje - ZRIPS s projektom, katerega glavna cilja sta razbijanje stereotipov in predsodkov ter destigmatizacija.

ZRIPS je ustanovila Zveza Sožitje z namenom, da izvaja nudenje osebne asistence in pomoči na domu ljudem ter dolgotrajno nego in razvoj tovrstnih socialnih programov, da organizira in izvaja prostočasne aktivnosti za otroke, invalide in starejše osebe ter da nudi pomoči ranljivim skupinam. "V šolskem letu 2021/2022 smo v Zavodu ZRIPS pričeli z izvajanjem projekta z imenom 'Igrajmo se, spoznajmo se', v sklopu katerega smo sodelovali z osnovnimi šolami in vrtci po Sloveniji ter z različnimi invalidskimi organizacijami (Zveza Sožitje, Invalidsko podjetje Želva, Skupnost Barka, OŠ s posebnim programom ...). Glavna cilja projekta sta razbijanje stereotipov in predsodkov, ki jih ima družba do oseb z motnjo v duševnem razvoju (OMDR) ter destigmatizacija invalidov. Otrokom v rednih OŠ namreč želimo približati naše varovance, jim dati varno okolje in priložnost, da se z njimi družijo in jih spoznajo," so nam o svojem projektu zaupali v zavodu.

In kako projekt poteka v praksi? Najprej strokovni delavci Zavoda z otroki oziroma učenci izvedejo uvodno delavnico, kjer se jim predstavijo, jih spoznajo z OMDR in jim s pomočjo različnih terapevtskih pravljic ter pogovora približajo invalide, drugačnost in sprejemanje le-teh. Spoznavno delavnico vedno naredijo tudi z osebami z motnjo v duševnem razvoju, da jih tako pripravijo na dan z otroki. Nato povabijo invalide v vrtec ali šolo, kjer skupaj z otroki izvedejo igralno dopoldne, kjer si vsak od udeležencev izbere tisto igro, ki mu najbolj ustreza. Tako na nevsiljiv način dobijo pozitiven stik drug z drugim, kar pripomore k razumevanju invalidnosti.

"Otroci, ki se na ta način srečajo z našimi varovanci (OMDR), jih sprejmejo in spoznajo, da so kljub drugačnosti oziroma omejenim fizičnim in mentalnim sposobnostim enkratni, prisrčni in vsak na svoj način posebni. Tako bodo tudi v odnosu do svojih vrstnikov ob tovrstnih izkušnjah bolj razumevajoči, strpni in prijazni. Takšne izkušnje pripomorejo k sprejemanju drugačnosti, kar močno pripomore tudi k boljši klimi v razredih, zmanjša se medvrstniško nasilje in poveča sprejemanje znotraj razrednih skupnosti."

Projekt izvajajo strokovni delavci Zavoda s pomočjo prostovoljcev in učiteljev ter mentorjev vključenih skupin. V projekt je bilo v obdobju 2021/2022 vključenih 666 otrok in invalidov, v prihodnje načrtujemo vključitev vsaj 25 skupin otrok, kar je skupno prek 750 otrok in vsaj 120 invalidov oz. OMDR. Kot nam še zaupajo za konec, s projektom nadaljujemo tudi v letu 2023: "Pričeli bomo že marca 2023 in ga zaključili konec junija. Z novim šolskim letom pa zopet nadaljujemo." 

Sponzorirana vsebina