O tem, kaj se dogaja s cenami surovin, materialov in polizdelkov, smo na Cekin.si že poročali. Sedaj pa poglejmo, kako višje cene surovin vplivajo na slovensko kmetijsko proizvodnjo. 

Na globalni ravni zelo rastejo cene surovin, ki še niso hrana, so pa ključne v prehranskih verigah. To so denimo soja, palmovo olje, sladkor, tudi koruza in pšenica. Dražijo pa se, ker je svet zajela negotovost glede pandemije covida-19. 

Močno se dražijo tudi surovine za pripravo krme in te podražitve občutijo tudi slovenski kmeti in živilska podjetja. Posledično se višajo cene mesa, saj so cene surovin za prehrano živali, kot so koruza, pšenica, soja in ječmen, šle navzgor.

"Pričakovati je, da bodo cene dvignili tudi v drugih dejavnostih, ki so odvisne od svetovnih surovin, ki se dražijo, zlasti v mlinarski in pekarski industriji, industriji pridelave krmil ter sektorju mleka in mlečnih izdelkov," je konec junija dejala direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc. 

Sicer pa poleg dviga cen surovin na svetovnih trgih poslovanje živilsko-predelovalnih podjetij otežujeta še podaljševanje dobavnih rokov ter dvig cen energentov, stroškov dela in logistike. Podjetja se srečujejo tudi z dvigom cen embalaže, podaljševanjem rokov dobave embalaže ter občasnim pomanjkanjem, je izpostavila Zagorčeva.

Slovensko kmetijstvo je torej v nezavidljivim položaju, še posebej glede na napovedi za naslednje mesece, ki niso dobre. Svet namreč trepeta pred novimi različicami koronavirusa, epidemiološke razmere se ponekod močno slabšajo, vse skupaj pa bo znova vplivalo na dobavo, dostopnost in cene surovin. 

Ne le epidemija, slovenske kmete tepe tudi vreme

Podnebne spremembe že kažejo zobe in narava je vse bolj neusmiljena. Aprilska pozeba je povzročila ogromno škodo. Nato je sledilo obdobje z veliko padavinami, sedaj nas pesti vročina ... Če smo si še na začetku leta obetali dober pridelek, pa očitno ne bo tako. Kmeti so v težki situaciji – na tem mestu opozorimo na slovenske sadjarje, ki se s težavami spopadajo že osmo leto zapored.

Niso kmetje krivi za višje cene

Tudi potrošniki opažajo, da se cene v trgovinah počasi, a zelo vztrajno višajo. A na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so zatrdili, da kmetje niso razlog za povišanje cen hrane. Nimajo vpliva na višanje cen surovin, repromateriala in energentov, omenjena gibanja na svetovnih trgih pa zelo neugodno vplivajo tudi na ekonomiko pridelave hrane, so pojasnili. "Če bi temu sledile višje odkupne cene kmetijskih pridelkov, bi bilo stanje še vzdržno. Žal pa je ravno obratno, saj so se odkupne cene kmetijskih pridelkov še znižale," so pretekli mesec opozarjali v KGZS.

Zato so kmetije v vse večjih težavah. Z velikimi težavami se soočajo prašičereja, govedoreja, zaradi slabih letin tudi sadjarstvo, v primerjavi z lanskim letom so nižje tudi odkupne cene mleka. Spomnimo namreč, da so se lani prav mlekarji izredno dobro odzvali in s skupnimi močmi se jim je uspelo zadržati nad gladino. 

'Manjše kmetije že opuščajo kmetovanje'

Zaradi nizkih odkupnih cen predvsem manjše kmetije že opuščajo kmetovanje. Posledice bodo manjša pridelava hrane, izguba delovnih mest in zaraščanje kmetijskih površin. Cenovna nesorazmerja bodo tako imela dolgoročno neugodne posledice za pridelavo hrane, pa tudi za ohranjanje kulturne krajine in poseljenost slovenskega podeželja, opozarjajo v KGZS.

Odkupne cene kmetijskih pridelkov so bile v prvih treh mesecih leta 2021 v povprečju za skoraj pet odstotkov nižje kot v prvem četrtletju lanskega leta. Cene živali so bile za 3,8 odstotka nižje kot v prvem četrtletju 2020, cene prašičev za kar 25,5 odstotka, nižje so bile tudi cene krompirja in sadja.

Na drugi strani pa so bili stroški v prvem četrtletju letošnjega leta v povprečju za skoraj štiri odstotke višji kot v enakem obdobju lani. Podatki za april pa kažejo še bolj neugodno sliko, saj so cene inputov v kmetijstvu glede na lanski april višje za 6,1 odstotka.

Zato je treba s slovenskim kmetijstvom ravnati skrajno previdno. Podprimo naše kmete in kupujmo domače.