Konec tedna je potekala velika akcija zdravstvenega inšpektorata, ki je ob pomoči finančne uprave in policije preverjala, ali gostinci spoštujejo ukrepe, ki so sprejeti z namenom preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom. V državi se namreč soočamo z rastjo števila okužb, ob tem pa spomnimo na besede predsednika vlade Janeza Janše, ki jih je pretekli teden objavil na Twitterju: "Beležimo izjemno veliko kršitev zakona o nalezljivih boleznih in omejitvenih odlokov, še posebej v gostinstvu, in prekoračitve omejitve zbiranja na 50 oseb. Pri kršitvah prednjačijo celo nekateri politiki."

In kaj so ugotovili inšpektorji, ki so bili na terenu tako podnevi kot ponoči? Opravili so 182 nadzorov nad gostinskimi lokali in našteli več kot 20 primerov nezadostnega razmika med mizami. 

Zaznali so tudi napačno uporabo mask pri natakarjih, nekateri so jo na primer imeli nameščeno pod nosom ali celo pod brado, v 20 primerih pa gosti v notranjih prostorih niso uporabljali zaščitne maske. "Pri neskladnosti glede nošenja mask so inšpektorji večinoma izrekali opozorila. Osebe so takoj popravile neustrezno nošenje mask, cilj je bil tako dosežen," je dejala Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata. 

Ugotovili so tudi, da ponekod niso bila dostopna razkužila oziroma so bile posodice z razkužilom prazne. 

Ko je v Sloveniji izbruhnil novi koronavirus in so pristojni razglasili epidemijo, so bili gostinski lokali med prvimi, ki so morali zapreti svoja vrata. Od 13. marca do 31. maja, torej v času uradno razglašene epidemije covida-19, je bilo izbrisanih 4605 podjetij. Družba Bisnode Slovenija navaja, da je bilo po panogah največ izbrisanih subjektov registriranih v panogah strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (18,7 odstotka), sledi gostinstvo z 12,9 odstotka. Odstotek izbrisanih v primerjavi z aktivnimi subjekti pa je bil najvišji v dejavnostih izobraževanja (5,9 odstotka) in gostinstva (4,8 odstotka).

Prav gostinstvo je torej ena izmed panog, ki je v epidemiji utrpela ogromno izgube. Dolge tedne so bila njihova vrata zaprta za obiske in ko so končno odprli, ni bilo tako enostavno, kot so morda menili. Morali so izvajati ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki pa so bili na terenu težko izvedljivi, nekatere je bilo celo nemogoče izvajati. Številni gostinci so se zato po koncu epidemije odločili, da bodo še zaprti, saj so ocenili, da nekaterih ukrepov enostavno ni mogoče izvajati. Med njimi je bil tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar, ki je skupaj s kolegi ugotavljal, da nekaterih ukrepov ni mogoče izvajati na način, da ne bi bili v prekršku in s tem izpostavljeni sankcijam.

Pogovori s pristojnimi službami so potekali, tako da so končno sprejeli ukrepe, ki so bolj življenjski. V tem času pa so gostinci ostajali brez zaslužkov, morali so odpuščati zaposlene, niso imeli denarja za poplačilo tekočih stroškov, najemnin, kreditov ... Brez denarja so ostajale tudi njihove družine in družine odpuščenih natakarjev, kuharjev in drugih zaposlenih v gostinstvu. 

Pred epidemijo je gostinstvu šlo zelo dobro

Zapiranje vrat gostinskih lokalov, ki ga je zahtevala epidemija, je bilo zelo boleče. Še posebej zaradi dejstva, da je bila pred epidemijo rast prihodka podjetij v gostinstvu dobra – tako v letu 2019 kot v začetku leta 2020. Pred zaprtjem v marcu je rast prihodka podjetij v gostinstvu v 2019 glede na 2018 znašala skoraj 8 odstotkov, poroča statistični urad. Rast se je nadaljevala še v prvih dveh mesecih 2020. V marcu 2020 pa je bil v dejavnosti gostinstvo zabeležen največji padec prihodka do zdaj – bil je za 53,1 odstotka nižji od prihodka v marcu 2019. 

Pred epidemijo se je krepilo število oseb, ki so delale v gostinstvu. Nato pa ...

V letu 2018 je v gostinstvu delalo 40.569 oseb, kar je bilo največ do takrat in 2.148 več kot v letu prej. Tudi začetek leta 2020 je kazal na dokaj dobro leto – v januarju se je kazalnik zaposlovanja v gostinskih nastanitvenih dejavnostih poslabšal za 11 odstotnih točk, v februarju za 4 odstotne točke, v marcu se je celo okrepil za 3 odstotne točke. Nato je v aprilu sledil močan padec – za kar 41 odstotnih točk, in v maju je padel še za 14 odstotnih točk. S tem je dosegel novo najnižjo vrednost, in sicer –72 odstotnih točk. Letošnja situacija je v primerjavi z lansko v tem času skoraj obrnjena; v maju 2019 je namreč ta kazalnik dosegel 48 odstotnih točk, kar je kazalo na krepitev zaposlovanja, razložijo na statističnem uradu.

Povpraševanje doseglo novo najnižjo vrednost, odkar ga meri Surs 

V gostinskih nastanitvenih dejavnostih je kazalnik povpraševanja v januarju 2020 po večmesečnem postopnem padanju dosegel vrednost –12 odstotnih točk. Padanje se je nato v mesecih epidemije stopnjevalo: v marcu se je kazalnik poslabšal za 6 odstotnih točk, v aprilu že za 44 odstotnih točk in v maju še za 36 odstotnih točk. S tem je dosegel novo najnižjo vrednost (–98 odstotnih točk), odkar ga Surs meri, to je od aprila 2002.

Katastrofalne posledice in rast brezposelnosti v marcu in aprilu

V marcu in aprilu letošnjega leta se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 22.267 oseb oz. 123 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, so pokazali podatki zavoda za zaposlovanje.

Zaradi nastalih kriznih razmer, ki so močno prizadele gospodarstvo, so na zavodu zabeležili skokovit porast prijav iz razloga trajnega prenehanja potreb po delu. V dveh mesecih se je prijavilo 8.057 trajno presežnih delavcev, kar je 457,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Najštevilčnejša kategorija med novo prijavljenimi brezposelnimi so kljub temu ostali brezposelni, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas, prijavilo se jih je 9.529 (+76,5 odstotka), relativno največje povečanje (+736 odstotkov) pa je bilo pri prijavah zaradi neizpolnjevanja obveznosti delodajalca; gre pa le za 209 prijav iz tega razloga.

Najbolj je bilo prizadeto gostinstvo

Epidemija je najbolj prizadela gostinstvo, turizem, promet, trgovino, predelovalne dejavnosti, kar kažejo tudi podatki o dejavnostih, iz katerih so prišli brezposelni. Povečanje so na zavodu glede na lansko primerljivo obdobje zaznali v vseh dejavnostih, razen v zdravstvu in socialnem varstvu (–3,8 odstotka). Največji porast je imelo gostinstvo; marca in aprila se je iz te dejavnosti na zavodu prijavilo 4.015 brezposelnih, 456,9 odstotka več kot lani v tem času. 

Največji porast novoprijavljenih je bil pri tistih, katerih poklici spadajo v skupino poklici za storitve, prodajalci, njihovo število se je zvišalo za 254,7 odstotka. Izstopajo kuharji (+746,3 odstotka), natakarji (+464,8 odstotka), prodajalci (+145,5 odstotka).

Kako je bilo junija? Ali kaže na okrevanje?

Na novo se je junija na zavodu prijavilo 7.558 brezposelnih oseb, 4,7 odstotka manj kot maja in 83 odstotkov več kot junija 2019. Med novo prijavljenimi je bilo 3.554 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 588 iskalcev prve zaposlitve, 69 brezposelnih zaradi stečajev in 2.201 trajno presežni delavec. Število na novo prijavljenih presežnih delavcev se je v primerjavi z majem zmanjšalo za 14,9 odstotka, glede na lanski junij pa je bilo višje za 282,8 odstotka. Med njimi so prevladovali tisti, ki so zaposlitev izgubili v predelovalnih dejavnostih, v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v trgovini ali v gostinstvu. 

Težki pogoji dela

Delodajalci so junija zavodu za zaposlovanje sporočili kar 341 prostih delovnih mest za natakarje. To jih je uvrstilo na 5. mesto na seznam poklicnih skupin z največ prostimi delovnimi mesti v juniju. Povpraševanje po zaposlovanju se torej znova prebuja, tako da se zaposleni v gostinstvu in v pripravi hrane vračajo na delovna mesta, a se soočajo z novimi razmerami. 

Način dela je drugačen in tudi odgovornost je večja. Zaposleni morajo cel delovnik nositi zaščitne maske, kar marsikomu v teh vročih dneh predstavlja veliko težavo. A pravila so jasna – zaščitno masko morajo nositi in ta mora biti pravilno nameščena. Prav tako morajo ves čas razkuževati mize, roke, previdno ravnati s kozarci in drugim priborom, paziti na razdaljo – tako pri postrežbi, sprejemu plačil in med sodelavci. 

Njihova naloga je tudi, da nadzorujejo goste, ali upoštevajo pravila. Torej, če gost želi vstopiti v lokal, saj želi na stranišče, mora to storiti z zaščitno masko. Če je nima, ga morajo zaposleni opozoriti, da mu vstop v lokal ni dovoljen. In prav tu lahko nastanejo težave, saj se je marsikateri gost na opozorilo zaposlenih odzval neprimerno in jih ni upošteval. Tako so zaposleni v gostinstvu soočeni s še eno težavo, saj imajo v nekaterih primerih opravka z osebami, ki njihovih opozoril, pozivov in sprejetih ukrepov s strani pristojnih uradnih organov ne želijo spoštovati. In takšne situacije niso prijetne, saj zaposleni ne vedo, s kakšno osebo imajo opravka. Zgodi se tudi, da jih gost zavrne na zelo grob in žaljiv način. 

Kako naprej?

Vrnimo se na besede predsednika vlade, ki pravi, da beležimo izjemno veliko kršitev zakona o nalezljivih boleznih in omejitvenih odlokov, še posebej v gostinstvu, in prekoračitve omejitve zbiranja na 50 oseb. Gostinci s strahom opazujejo, kaj se bo zgodilo, saj bi nove omejitve in morebitna zapiranja najverjetneje pomenila usodni udarec za marsikoga v tej panogi. Sami lahko upoštevajo prav vse ukrepe, a če jih na primer gosti ne, bomo spet soočeni z ukrepi, ki bodo spet prizadeli lastnike gostinskih obratov in njihove zaposlene.  

Težko je napovedati, kaj se bo v naslednjih mesecih, tednih ali celo dneh dogajalo v gostinstvu. Dejstvo je, da so vsi, ki delajo v tej panogi, v nezavidljivi situaciji, ki je odvisna od epidemiološke slike v državi in tudi regiji, saj so odvisni tudi od tujih gostov. 

Mi, kot gosti, lahko gostinstvu ter vsem, ki so zaposleni v tej panogi in njihovim družinam, pomagamo tako, da dosledno in z vso skrbnostjo upoštevamo pravila za omejevanje širjenja okužb. Na vsako njihovo opozorilo, da kaj počnemo narobe, pa se odzovimo prijazno in spoštljivo.