Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) so se maja, tako kot že marca in aprila, za opustitev dejavnosti najpogosteje odločali samostojni podjetniki v dejavnostih podjetniškega in poslovnega svetovanja, izobraževanja, športnih dejavnosti, umetnosti ter strežbe pijač in priprave hrane. Šlo je za težke odločitve posameznikov, ki jih je epidemija novega koronavirusa močno prizadela. 

V primeru svetovanja, izobraževanja, umetnosti in športnih dejavnosti gre za dejavnosti, pri katerih je osebni stik osnova. Ker pa so bile sprejete omejitve ter se je javno življenje v Sloveniji dobesedno ustavilo, so se številni odločili, da opustijo posel. Spet drugi so iskali druge možnosti in se tako odločali za selitev ponudbe na splet. Tako so lahko stranke še naprej obiskovale svoje priljubljene tečaje, a tokrat preko virtualnih učilnic. 

Nekateri ponudniki športnih dejavnosti so ustvarili zoom skupine, kjer so se zbrali tečajniki, tako da je bilo poskrbljeno tudi za druženje. Tudi ponudniki izobraževanj ter podjetniškega in poslovnega svetovanja so se dokaj hitro znašli in svojo ponudbo preselili na splet. 

Zanimalo nas je, v kolikšni meri so se podjetniki iz navedenih dejavnosti po pomoč obračali na NLB. Iz omenjene banke so za Cekin.si odgovorili, da marca, aprila in maja pri poslovnih strankah iz teh dejavnosti niso zaznali večjega upada opustitve poslovanja, še posebej ne pri strankah, do katerih so kot banka kreditno izpostavljeni. 

"Smo pa v tem času vsem tem strankam ponudili in odobrili kar precej moratorijev ravno iz razloga, ker so v teh dejavnostih čez noč ostali brez prihodkov. V banki te stranke še posebej spremljamo in ugotavljamo, da so svoje poslovanje v veliki meri uspeli prilagoditi tako, da so uspeli nazaj vzpostaviti redni denarni tok. Žal je to lahko tudi pomenilo, da so morali prilagoditi stroške dela, posledično odpuščati. Vseeno ocenjujemo, da so oz. bodo v kombinaciji s koriščenjem državnih ukrepov do konca letošnjega leta uspeli zajeziti upad poslovanja," pravijo v NLB. 

Ob razglasitvi epidemije in sprejemanja vladnih odlokov so podjetniki v dejavnostih podjetniškega in poslovnega svetovanja, izobraževanja, športnih dejavnosti in umetnosti ostali čez noč brez posla in pravih usmeritev. 

"Ključna je bila takojšnja in stalna interakcija s strankami. Naši poslovni skrbniki so na začetku odigrali ključno vlogo, ko so v stalnih komunikacijah strankam pojasnjevali, kakšne so možnosti odlogov plačil in dodatnih financiranj. S tem smo zagotovili jasne usmeritve strankam in ponudili ustrezne rešitve za njihove finančne obveznosti. Prav tako smo kot banka vseskozi zagotavljali nemoteno financiranje za premostitev kriznega obdobja. Še več - nemoteno smo podpirali financiranje tudi novih projektov, ki so se izkazali za donosne ali pa so omogočali strankam hitro in učinkovito spremembo poslovnih modelov ter s tem zagotavljali rast in razvoj podjetij tudi v teh časih," so nam razložili v NLB ter dodali, da so poslovne stranke ves čas opozarjali, da je za ublažitev negativnih posledic aktualnega dogajanja na poslovanje ključnega pomena, da podjetja že sama maksimalno poskrbijo za izboljšanje likvidnosti in da spremljajo denarni tok svojega podjetja. V negotovih razmerah je poznavanje in načrtovanje denarnega toka pravzaprav že kar nujno za stabilno poslovanje. V ta namen je podjetjem na voljo NLB pripomoček – kalkulator denarnega toka. 

"Bistveno je, da se podjetniki zavedajo pomembnosti denarnega toka in tudi sami naredijo vse, kar je v njihovi moči, da minimizirajo trenutno težko situacijo in se prvenstveno posvetijo le tekočemu poslovanju in obvladovanju obratnega kapitala," svetujejo v NLB. 

Tudi v NLB poudarjajo, da je veliko njihovih strank, ki delujejo na področju podjetniškega in poslovnega svetovanja, izobraževanja, športnih dejavnosti in umetnosti, čez noč ostalo brez posla. "Kar precej jih je nepredvideno situacijo reševalo tako, da so prilagodili svoj model poslovanja in se osredotočili na online svetovanje, online treninge, online delavnice in izobraževanje ter izvajanje drugih online aktivnosti, odvisno od dejavnosti," pravijo in dodajajo, da so nekateri v negotovih časih izgubili nekaj strank. "Dejstvo je, da vsi končni uporabniki storitev niso naklonjeni online aktivnostim. Nekateri uporabniki storitev so v času korona ukrepov neugodno situacijo reševali tako, da so nenujne stvari postavili na stranski tir. Tako se je precej podjetij, ki so uporabniki izobraževalnih storitev, odločilo za začasno prekinitev izvajanja aktivnosti, kot npr. izvajanje izobraževalnih tečajev za zaposlene v podjetjih," so nam razložili. 

V kriznih razmerah je hitra odzivnost ključnega pomena

Ko nastopi nenadna kriza, je potrebno hitro, premišljeno in učinkovito ukrepanje. Res je, da nas je pandemija novega koronavirusa presenetila, a nekaj običajnega je, da imajo tako velika podjetja kot manjši podjetniki ustvarjen načrt za izredne razmere. Ne le dovolj kapitala, s katerim bi pokrili morebitne izpade dohodkov, temveč tudi načrt, kako še naprej poslovati v kriznih časih. 

Nove tehnologije nam ponujajo nešteto možnosti, tako da bi bilo resnično škoda, da jih ne izkoristimo. Nekateri podjetniki so bili še pred pandemijo zelo dejavni na spletu. Svojim strankam so ponujali pakete učnih ur, ki so jih lahko koristili kjer koli in kadar koli - takrat, ko so želele in imele čas. Poznamo številne online tečaje, ki so bili že pred korona krizo prave uspešnice. Tem podjetnikom posel ni trpel v tolikšni meri kot tistim, ki se v preteklosti za tovrstno ponudbo niso odločali. 

Gre za veliko število delovnih mest

Če pogledamo športno dejavnost: ko je Olimpijski komite Slovenije aprila opravil poizvedbo med športnimi organizacijami o posledicah epidemije novega koronavirusa, je od prek 2000 registriranih športnih organizacij dobil odzive od 613 – od tega 35 športnih zvez ter 578 športnih društev. Takrat so ugotovili, da je bilo ogroženih prek 800 redno zaposlenih v teh športnih organizacijah in skoraj 4200 stalnih zunanjih sodelavcev, pretežno samozaposlenih.

Močno so trpeli tudi ponudniki fitnes storitev. Spomnimo, da so maja iz Fitnes zveze Slovenije opozorili, da so ukrepi močno prizadeli ponudnike dejavnosti, kot so fitnesi ter skupinske vadbe aerobike, plesa, pilatesa, joge ter ostale podjetniške aktivnosti. Ne pozabimo tudi na ponudnike tečajev plavanja, plezanja in druge. Prav te skupine, med katerimi je veliko samozaposlenih, so morale med epidemijo popolnoma prekiniti svojo dejavnost, saj so vezani na kraj izvedbe ter svojih storitev niso mogli prenesti v spletne učilnice. 

Industrija srečanj predstavlja enega najpomembnejših delov slovenskega turizma

Kriza je močno udarila tudi na organizatorje različnih dogodkov - od poslovnih, kulturnih do športnih, ki zaradi ukrepov proti širjenju novega koronavirusa niso smeli poslovati. So med prvimi, ki so morali prekiniti svoje dejavnosti, saj so bili vsi dogodki odpovedani. 

V dejavnosti, t. i. industriji srečanj, je zaposlenih okoli 15.000 ljudi, in sicer v hotelih, kongresnih destinacijah in uradih, agencijah za organizacijo dogodkov, podjetjih za catering ter tudi tisti, ki se profesionalno ukvarjajo z organizacijo poslovnih, strokovnih in družabnih dogodkov, lokalnih in mednarodnih konferenc in kongresov. Poleg tega je od organizacije dogodkov odvisnih še več kot 20.000 večinoma samostojnih podjetnikov in samozaposlenih v kulturi, kot so glasbeniki, moderatorji, oblikovalci, fotografi, prevajalci in tolmači.

Aprila so predstavniki organizatorjev dogodkov, ki so na vlado poslali apel po pomoči, izračunali, da vsak dan izgubijo vsaj 970.000 evrov prihodkov. V panogi "industrije srečanj" naj bi predvidoma izpadel praktično ves letni promet v višini 270 milijonov evrov; ob upoštevanju najnižjega multiplikatorja to pomeni 891 milijonov evrov širšega izpada. Maja so ocenili, da je zaradi novega koronavirusa ogroženih prek 2000 delovnih mest, posredno pa še 6500. Brez neposredne pomoči države naj bi težko preživelo več kot 350 podjetij.

Morda se sprašujete, zakaj so poslovna srečanja, konference, kongresi in podobno tako pomembni: v Turizmu Ljubljana so poudarili, da so delegati mednarodnih kongresov in drugih vrst poslovnih srečanj med najbolj zaželenimi obiskovalci. V povprečju ti gosti na dan porabijo trikrat več kot prostočasni obiskovalci - v času tridnevnega mednarodnega dogodka v Ljubljani so lani v povprečju potrošili 1446 evrov.

Izobraževalni tečaji v podjetjih so zamrli

Podjetja redno organizirajo tečaje za zaposlene, na katerih se učijo različnih veščin - od vodstvenih veščin, dela v skupini, veščin javnega nastopanja, komunikacijskih veščin in podobno. Te tečaje ponavadi izvajajo zunanji izvajalci, ki jih podjetja najamejo in plačajo za izvedbo izobraževanja zaposlenih. Ponavadi so to samostojni podjetniki, ki delajo sami, ali pa gre za izredno majhne kolektive, ki večjim podjetjem nudijo svoje storitve in znanje. Seveda bi se lahko ta izobraževanja preselila na splet, a dejstvo je tudi, da so velika podjetja začela varčevati. Tako so oklestili vse nenujne izdatke, med katerimi so tudi izobraževalni tečaji za zaposlene. 

Tisti, ki so že v preteklosti ponujali spletne tečaje, so v prednosti

Kot smo že zapisali, so v preteklosti številni podjetniki že razvili svoj online posel, tako da so ob izbruhu epidemije že imeli bazo naročnikov. Ponavadi gre za kakšne tečaje joge, vadbo za mamice po porodu, učenje jezikov, inštrukcije ... Tistim, ki so imeli bazo naročnikov ustvarjeno že pred epidemijo, je bilo lažje – seveda ob predpostavki, da je kupna moč strank ostala enaka in s krizo ni opešala. Tisti, ki pa so morali sredi epidemije preseliti posel na splet, tam poiskati ciljno skupino in si ustvariti bazo naročnikov, pa so bili v težji situaciji. Nekateri so splavali in jim je uspelo, drugi se v teh izrednih razmerah niso znašli in so se počasi potapljali. 

V teh kriznih časih je usoda številnih delovnih mest odvisna od tega, koga bomo mi, kot potrošniki, podprli. Zato je vnovični poziv, da podpremo domače, na mestu.