Jasno je bilo, da je napočil ključen trenutek, ko je treba podpreti proizvodnjo hrane v Sloveniji. Epidemija nam je dala vedeti, kako pomembno je, da imamo na voljo dovolj lastne, kakovostne in varne hrane, kar je poudarila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. 

Med epidemijo so se slovenski kmetje srečevali z nizkimi odkupnimi cenami pridelkov in hkrati z nezmožnostjo njihove prodaje, saj je bil odkup veliko manjši od prireje in pridelave, so junija izpostavili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Mlečni sektor med epidemijo stopil skupaj

So pa zato nekaj več sreče imeli slovenski mlekarji, za katere je bilo sprva videti, da jih bo ta kriza močno prizadela. Mleka je bilo namreč preveč, zaradi težav pri izvozu je odkupna cena mleka padla, ker pa so se zaprli javni zavodi in gostinski obrati, so se pojavile težave tudi pri prodaji. Mleko se je kopičilo, da pa bi vse predelali v mleko v prahu ali druge mlečne proizvode, ni bilo pogojev. Zato je mlekarska veriga nemudoma stopila skupaj in skušala rešiti, kar se je rešiti dalo. Mlekarne so bile pripravljene odkupiti in pravočasno plačati vse pripeljano mleko. Mleka v Sloveniji torej nismo zlivali stran. 

Odkupna cena mleka je najprej zanihala, a je težko govoriti, da je prišlo do izpada dohodka za več kot 20 odstotkov ali da je sektor zašel v izjemne težave, je prav tako junija dejal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek. Zato mlečni sektor, ki ni bil prizadet v tolikšni meri kot nekatere druge kmetijske panoge, v okviru vladnih protikoronskih ukrepov ni bil deležen pomoči zaradi izpada dohodka.

Prireja govejega mesa poleg mleka najpomembnejša proizvodna usmeritev slovenskega gospodarstva

Tudi rejci govedi so se spopadli s težavami s prodajo in izvozom mesa. Čeprav škoda ni bila tako velika kot v nekaterih drugih kmetijskih sektorjih, se je vlada odločila, da bo njim namenila določeno pomoč. Do nadomestila niso bili upravičeni, zato je vlada odločila, da jim pomaga z delno finančno pomočjo. 

Vinski sektor utrpel ogromno škodo

Zato pa so hud udarec doživeli slovenski vinarji in vinogradniki. Ko je bil vrh epidemije, se je izvoz praktično ustavil. Tudi prodaja gostinskemu in turističnemu programu je zastala. Ker so vinarji utrpeli izgubo, so že junija napovedali občutno nižje odkupne cene, kar pomeni, da bodo posledično trpeli tudi vinogradniki. V nekaterih primerih so odkupne cene do desetkrat nižje od običajnih. 

Slovenski vinarji so v času epidemije največji padec zabeležili na področju prodaje za potrebe gostinstva in turizma, tudi več kot 80-odstoten. Nato so se razmere začele umirjati, a je Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ocenil, da bi lahko podjetja na letni ravni utrpela vsaj za petino nižjo prodajo, v gostinskem sektorju pa po črnem scenariju celo za polovico. Težave bi se lahko nadaljevale še v naslednjem letu, tudi če ne bo drugega vala epidemije. Seveda je tudi izvoz upadel. 

In kakšno pomoč je država namenila vinskemu sektorju? Ukrep zelene trgatve, ki so jo morali zaključiti do sredine avgusta, krizna destilacija in krizno skladiščenje vina. Za izvedbo teh treh ukrepov je skupaj na razpolago dobrih enajst milijonov evrov.

Skrb vinarjev pa je med drugim tudi uvoz cenenih vin iz tujine, ki bi slovenskemu vinu še dodatno zniževala cene. Predlog, da bi začasno omejili uvoz iz tujine, seveda ne pride v poštev, saj je to v nasprotju s pravili in uredbami Evropske unije o prostem pretoku blaga. Zato pa je vse več pozivov, da potrošniki kupujejo slovensko vino, seveda v količinah, ki ne škodujejo zdravju, in tako pomagajo slovenskim vinarjem in vinogradnikom. 

Povezujejo se tudi pivovarji

Predsednik Združenja slovenskih pivovarn Jernej Smolnikar je ob mednarodnem dnevu piva, ki ga svet praznuje prvi petek v avgustu, povedal, da je v času, ki marsikaterega od njihovih članov in partnerjev postavlja na tanko črto preživetja ali zaprtja dejavnosti, pomembno, da se še bolj povežejo, si izmenjujejo znanje in izkušnje ter oblikujejo jasna priporočila o tem, kako podpreti gostinstvo in pivovarstvo v okviru zelene obnove in trajnostnega razvoja.

Zaradi več mesecev zaprtih restavracij in gostinskih obratov se je pivovarjem občutno zmanjšal obseg povpraševanja in s tem tudi prodaje. Okoli tretjina prodanega piva namreč pride do kupca prav prek gostinstva in tega prek trgovskih poti ni mogoče nadomestiti. Za mnoge pivovarje se je torej pomembna ali celo edina pot na trg prekinila preko noči. Vse pivovarje, tudi slovenske - teh je v Sloveniji več kot 100, v EU pa preko 10.000 - je epidemija močno prizadela.

V zadnjih letih v Sloveniji beležimo zelo solidno rast malih pivovarjev v skladu s trendi najbolj razvitih držav. Med letoma 2017 in 2019 se je sicer majhen trg slovenskih malih pivovarjev okrepil skoraj za 35 odstotkov.

Mali proizvajalci piva proizvedejo skoraj 30.000 hektolitrov piva. Tržni delež craft pivovarn v Sloveniji je pod petimi odstotki.

Z zdravim kmetijstvom do stabilne oskrbe s hrano v Sloveniji

Kako pomembna je stabilna oskrba s hrano, se je najbolj izrazilo v koronakrizi. Če želimo imeti zdravo kmetijstvo, ga je treba podpreti. Kupujmo torej slovensko hrano, saj smo tudi potrošniki pomemben člen prehrambene verige. Če kot člen zatajimo, se celotna veriga sesuje. 

Vlada je krepitev slovenskega kmetijstva vzela skrajno resno. "Ta epidemija je namreč jasno nakazala, kako ranljive so verige preskrbe s hrano na notranjem trgu Evropske unije in kako hitro se lahko pretrgajo, če države uvedejo ukrepe, s katerimi se prekine pretok blaga, storitev, delovne sile prek meja držav. Menimo, da se je v tem obdobju pokazalo, kako pomembno je krepiti produktivnost slovenskega kmetijstva, kako pomembno je, da z bodočimi ukrepi vstopamo v tiste segmente, kjer smo z vidika samooskrbe šibki in izrazito odvisni od uvoženih proizvodov," so zapisali.

Ob tem je vlada dodala, da se je sicer treba zavedati naravnih omejitev,"ki nam realno gledano onemogočajo popolno samooskrbo na vseh področjih". "Vlada kljub vsemu meni, da je treba stremeti k povečanju učinkovitosti in odpornosti proizvodnje, ob hkratnem varovanju naravnih virov," so navedli.

Slovenija bi torej morala v prihodnjem programskem obdobju bistveno večji poudarek nameniti krepitvi samooskrbe s sadjem in zelenjavo, z žiti, določenimi vrstami mesa in krepiti plemensko vzrejo tudi na področju prašičereje. Hkrati bi morala večji poudarek nameniti predelavi oziroma dodajanju vrednosti tem proizvodom in načinu trženja ter ponujanja teh proizvodov na trg.

Kako pomembna je samooskrba s sadjem in zelenjavo, kako je kmečki turizem tesno povezan z domačo hrano in zakaj je pomembno, da ga podpremo, si preberite v spodnjem članku: 

Bistveno večji poudarek je treba nameniti kolektivnim naložbam, kot so skupni zbirni centri, skladišča in hladilnice, s katerimi se proizvodi pripravijo za prvo prodajo oziroma za trg, saj takšne naložbe prinašajo racionalizacijo proizvodnje in ekonomije obsega, hkrati pa omogočajo oskrbo trga v daljšem časovnem obdobju. Vlada tako ocenjuje, da je ključno krepiti dolgoročne pogodbene odnose med domačo živilskopredelovalno industrijo in slovenskimi proizvajalci, so med drugim še navedli.