Turizem je bil prva od gospodarskih panog, ki je občutil krizo zaradi pandemije novega koronavirusa in tudi vseh ukrepov, ki so jih pristojni sprejeli za omejitev širjenja okužb. Zaradi posledic epidemije koronavirusa v aprilu ni bilo zabeleženih turističnih prihodov, prenočitev v turističnih nastanitvenih obratih pa je bilo po začasnih podatkih le okrog 11.000, kar je 99 odstotkov manj kot v aprilu 2019. Škoda je ogromna, saj slovenskemu turizmu letos grozi okoli 70-odstotni upad povpraševanja.

Država se je odločila pomagati, kolikor pač lahko, na primer z ukrepom subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa za zaposlene. Tudi s turističnimi boni skušajo slovenskim turistom približati lepote domačega turizma. 

A dejstvo je, da slovenski gostje predstavljajo le četrtino vseh nočitev v normalnih letih. Slovenski turizem je namreč več kot 70-odstotno odvisen od gostov iz tujine. Kar 60 odstotkov vseh tujih gostov v Slovenijo sicer pride iz Italije, Avstrije in Nemčije. Koliko jih bo prišlo letos, lahko trenutno le ugibamo. Prav zato je pomembno, da se prebivalci Slovenije množično odzovemo klicu na pomoč. 

Turistični boni so eden od nosilnih ukrepov iz tretjega protikoronskega paketa, ki ga je DZ sprejel konec maja. Prejeli so jih vsi prebivalci s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 13. marec 2020, in sicer rojeni do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Glede na to, da imamo v Sloveniji približno 8300 registriranih turističnih nastanitvenih obratov, je ponudbe ogromno. Na svoj račun bodo prišli vsi, tako ljubitelji morja, gora, kmečkega turizma ali hotelov.  

Na Finančni upravi pravijo, da je bilo že prvi konec tedna, ko so boni stopili v veljavo, unovčenih 1982 bonov. Odziv ljudi je torej dober. Država je za ta ukrep namenila 345 milijonov evrov, računa pa na to, da bodo domači gosti trošili še svoj denar - v restavracijah, lokalih, muzejih ... Marsikdo se je odločil, da bo del dopusta plačal z boni, preostali dopust pa z gotovino. Torej bi se iz tega naslova lahko v turistični blagajni nabralo še krepko več denarja, po nekaterih ocenah okoli dodatnih 172 milijonov evrov. Sicer ne toliko, kot bi zaslužili tudi s tujimi gosti in v običajni sezoni, a kljub temu dovolj, da se pokrijejo vsaj tekoči stroški. Na kakšne večje zaslužke torej ni moč računati. 

Koliko ljudi je zaposlenih v turizmu?

Ne le redno zaposleni, v turizmu delajo tudi  študentje, samostojni podjetniki, upokojenci. Premier Janez Janša je pred dnevi dejal, da je turizem za Slovenijo pomembna panoga. Od nje je neposredno odvisnih skoraj 60.000 delovnih mest, posredno pa še 10.000. Prispeva več kot 10 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Znak, da smo res odlični

Spomnimo, da se je Slovenija ta mesec zapisala na svetovni kulinarični zemljevid kot vrhunska gastronomska destinacija. Dobila je namreč Michelinov vodnik, v katerem je skupno uvrščenih 52 slovenskih restavracij. Država je tako pridobila na večji prepoznavnosti v tujini, kar je odlična reklama za našo turistično in gastronomsko ponudbo. Seveda pa se je za ta uspeh treba zahvaliti posameznikom, ki so s svojim znanjem in strastjo do priprave odlične hrane prepričali Michelinove inšpektorje, da so jim podelili zvezdice. To je še en dokaz, kako pomembno je podpirati posameznike pri razvoju posla, saj so velikokrat prav oni razlog, da svet sliši za Slovenijo in odličnost, ki jo tu ponujamo. 

Preživeli bomo, če bomo inovativni in raziskovalnega duha

Slovenci smo podjeten narod, ki si z inovacijami utira pot naprej. Le inovacije so gonilo napredka, ki je v teh hudih časih še kako potreben. Številni turistični ponudniki so to krizo prepoznali kot odločilen trenutek za rast in razvoj. 

Med ponudniki so številni posamezniki ali družine, ki so trajnostno naravnani. Gre za turistične kmetije, ki ljubiteljem narave in domače hrane ponujajo mirno zatočišče, kjer si lahko znova napolnijo baterije. In kakor smo že videli na primeru Michelinovih zvezdic, gre za posameznike, družine ali manjše kolektive, ki s svojo ponudbo prepričajo še tako zahtevnega gosta, ki pohvale nato odnese v svet. 

Slovenci bomo morali začeti ceniti tisto, kar imamo doma. Če na primer pogledamo primer Goriških brd, ki so v lanskem poletnem času beležila okrog 75 odstotkov tujih gostov. Ti so to turistično destinacijo prepoznali kot vrhunsko. Prav tako je zanimiva zgodba enega od z Michelinovo zvezdico nagrajenih kuharskih mojstrov, ki je ob tem pomembnem priznanju dejal, da upa, da bo njegova restavracija postala bolj prepoznavna tudi med Slovenci, ki trenutno pri njih predstavljajo le okoli desetino gostov.

Tujina nas torej hvali in nagrajuje, prepozna kot državo tisočerih talentov, a mi kot da tega ne opazimo. Kot da ne vidimo, kaj imamo in kaj nam turistični delavci ponujajo. Morda bomo v tej krizi končno spregledali in odkrili, da smo imeli ves čas pred nosom tisto, kar smo dolgo iskali.