Vlada je v času epidemije večkrat poudarila, da potrebujemo varno in kakovostno hrano, še posebej v času krize. Pristojno ministrstvo pa je pozvalo, naj kupci podpremo slovenske kmete in domačo živilsko industrijo, med drugim tudi manjša družinska podjetja, ki na slovenskem trgu ponujajo celo paleto okusne, zdrave in varne hrane. Lokalna hrana je namreč zaradi kratke dobavne poti bolj kakovostna, sveža in zdrava. Ker manj posrednikov rokuje z lokalno hrano, je tudi manj možnosti okužb in manj je dejavnikov tveganja glede varnosti živil. Pri slovenskih pridelovalcih lahko dobite marsikaj – od mleka in mlečnih izdelkov, domačih sokov, mesa in mesnih proizvodov, medu, sadja in zelenjave ...

Prav epidemija je bila jasen znak, da je za državo bolj kot kdaj koli prej izjemnega pomena samooskrba na področju prehrane. "Ko nastopi čas krize in se meje zapirajo, pa se izkaže, da je lokalna oskrba oziroma pridelava in predelava izjemno dragocena," so takrat poudarjali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "V kriznih časih mora vsaka država sama poskrbeti za svoje prebivalce. Oskrba z lokalnimi živili zagotavlja prehransko varnost za obdobje ekonomskih kriz ter zmanjšuje odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v času motene globalne oskrbe," še vedno menijo na ministrstvu.

Imamo velike in male ponudnike

Živilska predelovalna industrija, ta šteje okoli 755 podjetij, v zadnjih petih letih raste. Ustvari približno 2,2 milijarde evrov prihodkov, od tega na tujih trgih okoli 630 milijonov evrov. To pomeni, da skoraj 30 odstotkov ustvari v tujini, kar kaže, da je priložnosti doma veliko, saj prihodki na domačem trgu stagnirajo, medtem ko na tujem rastejo.

Poleg velikih imamo v Sloveniji še ogromno manjših ponudnikov. Ponavadi so to družinske kmetije oz. podjetja, ki svoje pridelke ponujajo na lokalni ravni. In kako so se oni spopadli z epidemijo?

Hitro so šli na splet

Manjši ponudniki lokalno pridelane in predelane hrane so se v kriznih razmerah kar dobro znašli. Številni so bili že v preteklosti prisotni na spletu in so hrano ponujali v spletnih trgovinah, ko pa je nastopila kriza, so se jim pridružili še preostali, ki so pred epidemijo prodajali le na tržnicah in na svojih kmetijah. Na spletu smo nenadoma lahko kupili vse, kar smo potrebovali – lokalno pridelano zelenjavo in sadje, moko, mleko in mlečne izdelke, meso ... Številni ponudniki, še posebej manjše družinske kmetije, so se odločili tudi za dostavo naročenih živil na dom kupca. Ti so to opisali kot odlično in pozitivno izkušnjo. 

Povezava turizem – kulinarika

Med epidemijo so škodo utrpele tudi številne turistične kmetije, ki poleg nastanitve nudijo pristno, doma pridelano hrano. Prav zdaj, ko je epidemiološka slika boljša, so turistične kmetije zelo zanimive za domače goste, ki želijo uživati pri manjših ponudnikih. Ponudba je zelo dobra in pestra – domači gosti se namreč želijo sprostiti v naravi, daleč stran od množic in vrveža, ter pri tem uživati v domačih dobrotah. 

V Sloveniji je približno 900 turističnih kmetij, od tega jih skoraj 500 ponuja prenočišča, nekaj več kot polovica je izletniških kmetij, približno 100 je vinotočev in nekaj osmic. Najti jih je mogoče po vsej državi, tako da je izbira resnično pestra. Lani so turistične kmetije zabeležile kar 252.625 nočitev. 

V preteklosti so morda tovrstno ponudbo bolj cenili tuji gosti, zdaj pa jo množično odkrivajo tudi domači. Gosti se v manjših nastanitvenih zmogljivostih počutijo bolj varno, saj ni gneče in je lažje ohranjati distanco. Turistične kmetije so priljubljene tudi zaradi domače, lokalne hrane in vinotočev. Na številnih kmetijah lahko gosti, tudi izletniki, kupijo izdelke, ki veljajo za prave specialitete, na primer domači sir, jogurt, mleko, meso in mesne proizvode ... Lastniki kmetij gostom z veseljem pokažejo, kako poteka pridelava in predelava hrane. Tako odprejo svoja vrata v sirarnico, mlekarno, pokažejo, kako izdelajo sadni jogurt iz domačega mleka in sadja, kako zori vino in podobno. 

V Sloveniji je domača in lokalno pridelana hrana zelo spoštovana, saj gre za izdelke vrhunske kakovosti. Kljub temu so nekateri ponudniki med epidemijo doživeli hude udarce. Na primer vinarji, ki so največji padec prodaje, tudi več kot 80-odstoten, zabeležili na področju prodaje vina za potrebe turizma in gostinstva. Zdaj, ko je turizem zaživel ter so se restavracije in lokali znova odprli, je bolje, a kljub temu se bo na letni ravni epidemija poznala. 

Med epidemijo so o težavah poročali tudi proizvajalci mleka, saj je bilo povpraševanje po odkupu manjše. Ker so se v celi Evropi soočali s presežkom mleka, se je cena mleka nižala. Vrstile so se težave z njegovim izvozom, zato so odkup povečale nekatere slovenske mlekarne, a ob tem tudi opozarjale na njihovo omejeno zmogljivost. 

O težavah so poročale tudi manjše kmetije, a so računale na redne stranke, ki k njim prihajajo po zelenjavo in druge pridelke. Številni pa so se, kot smo že zapisali, nemudoma odpravili na splet, kjer so predstavili svojo ponudbo. 

Eko in domače je popularno

V Sloveniji že dlje časa cveti ekološko kmetijstvo, še posebej med manjšimi ponudniki oz. med družinskimi kmetijami. To dokazujejo tudi številke statističnega urada: 

– Ekoloških kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2019 za 5 odstotkov več kot v 2018.

– Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je bila v letu 2019 glede na leto 2018 večja za 2.787 hektarjev ali za 7 odstotkov. V odstotkih se je najbolj povečala površina ekoloških vinogradov, in sicer za 19 odstotkov. Površina, namenjena za ekološko pridelavo zelenjadnic, se je povečala za 15 odstotkov, površina ekoloških sadovnjakov za 10 odstotkov in površina oljčnikov za 7 odstotkov. 

Zanimanje za domačo pridelano in predelano hrano narašča, tako da je na trgu vedno več ponudnikov. Tudi država se zaveda, kako pomembna je ponudba lokalne hrane, tako da je za kmetijsko-živilski sektor pripravila niz ukrepov pomoči, ob tem pa potrošnike ves čas poziva, naj kupujemo domače in tako podpremo tudi manjše pridelovalce.   

Kako smo se potrošniki obnašali med epidemijo?

Raziskava Inštituta za nutricionistiko je pokazala, da je med epidemijo v Sloveniji za polovico upadlo število gospodinjstev, v katerih so hrano kupovali v večjih trgovinah. Močno se je povečal delež naročanja hrane preko spleta in nakup pri lokalnih ponudnikih. 

Slovenci so se med epidemijo pogosteje posluževali živilskih prodajaln bližje domu, 19 odstotkov gospodinjstev je kupovalo pri lokalnih ponudnikih hrane. Za 152 odstotkov je narasel delež nakupovanja svežega sadja in zelenjave s pomočjo dostave na dom. Preko spleta se je s hrano oskrbovalo približno 14 odstotkov gospodinjstev.

Nakupe pri lokalnih ponudnikih je treba nadaljevati, saj mi pomagamo njim, oni pa nam. Slovenski ponudniki nam ponujajo vrhunsko, zdravo, lokalno in ekološko pridelano hrano. Odkrili jih boste na številnih spletnih straneh, kjer so se povezali in so predstavili svoje dejavnosti. Pri tem so jim pomagale tako občine kot država in združenja, ki s projekti, kot sta na primer Naša super hrana ter Kupujmo domače, krepijo zavest kupcev, da imamo na voljo odlično hrano.