Takšni so, denimo, tudi naslednji trije izmed deseterice slovenskih finalistov lanskega razpisa projekta Okvir pomoči NLB Skupine, ki po mnenju strokovne žirije mednarodnih strokovnjakov najbolje rešujejo izzive trajnosti v regiji Jugovzhodne Evrope. Podrobneje jih predstavljamo v nadaljevanju.
Dandanes za rast in razvoj podjetja ni več pomembno zgolj prizadevanje za gospodarski uspeh, ampak je vedno večji poudarek na trajnostnem poslovanju. Na ta način gospodarske družbe ne le znižujejo negativne in povečujejo pozitivne vplive na okolje, pač pa izpolnjujejo tudi svojo družbeno odgovornost. Uspešnost podjetij se namreč izraža tudi v tem, koliko s svojimi inovacijami in produkti prispevajo k dobrobiti celotne družbe.
Da lahko s trajnostno usmerjenim poslovanjem pomembno vplivajo na kakovost življenja na vseh trgih v regiji, kjer delujejo, se zavedajo tudi v NLB Skupini, zato so se kot prva banka iz Slovenije zavezali Načelom OZN za odgovorno bančništvo, NLB pa se je pridružila tudi Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking Alliance), katerega cilj je uskladitev kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050 ali prej.
Šli pa so še korak dlje – preteklo leto so s projektom Okvir pomoči že tretje leto zapored ponudili pomoč, spodbudo in znanje malim in srednjim podjetjem, ki veljajo za hrbtenico regijskega gospodarstva, le da so tokrat priložnost ponudili unikatnim idejam in projektom, ki najbolje rešujejo izzive trajnosti v regiji jugovzhodne Evrope. Kot pojasnjuje Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, so namreč na to svojo regijo prihodnosti, kot poimenujejo Jugovzhodno Evropo, izjemno ponosni in vedo, da ima ogromno za ponuditi – od kakovosti življenja do znanja in inovativnih idej. "Poglejte samo, kako drzni in daljnovidni so bili misleci, kot sta na primer Tesla in Noordung. Da bo tako tudi v prihodnje, smo s projektom Okvir pomoči tokrat iskali trajnostne rešitve za boljši jutri. Ta regija namreč za nas ni le točka na zemljevidu. Tu je naš dom, kjer gradimo svojo prihodnost."
Trajnostne ideje za boljši jutri
Med več kot 300 projekti, ki so sodelovali v razpisu, so regijske komisije izbrale 60 finalistov, strokovna mednarodna komisija pa tri najboljše:
1. mesto: ANTEJA ECG svetovanje d. o. o. iz Slovenije: Rešitev je v krožnem gospodarstvu, ključ do njega pa umetna inteligenca.
2. mesto: Smart Watering Solutions d. o. o. iz Srbije: Osredotočeni na porabo vode in pridelavo hrane.
3. mesto: Montex Elektronika iz Črne gore: S sodobno tehnologijo nad grožnjo požarov.
Za zmagovalce lanskega razpisa so v NLB Skupini pripravili sponzorska sredstva v višini 100.000 evrov. Najboljši projekt je bil nagrajen z nagrado v višini 50.000 evrov, drugouvrščeni projekt s 30.000 evri, tretjeuvrščeni pa z 20.000 evri. Trojici najboljših družba Deloitte nudi tudi svetovanje glede vpeljave trajnostnih principov v strateške in operativne procese njihovih podjetij.
Trajnostno obarvani projekti slovenskih finalistov
Kot rečeno, je poleg zmagovalcev strokovna žirija izbrala tudi deset najboljših podjetniških idej z vsakega trga, kjer posluje NLB Skupina. Ti so bili deležni posebnih bančnih ugodnosti ter medijske podpore in predstavitve. Že tretje leto zapored namreč pri projektu sodelujejo tudi partnerji Mastercard, Europlakat in POP TV, ki sta se jim zadnje leto pridružila še medijska hiša Bloomberg Adria in družba Deloitte.
Tokrat bomo pod drobnogled vzeli še zadnje tri slovenske finaliste razpisa Okvir pomoči:
Inštitut za celulozo in papir s projektom za ovrednotenje potenciala uporabe različnih invazivnih tujerodnih rastlin
Inštitut za celulozo in papir je v več kot 70 letih obstoja postal sodoben razvojno-raziskovalni center, ki svoje partnerje podpira s posredovanjem tržno zanimivih znanj in storitev za razvoj produktov iz naravnih vlaken in papirja. Inštitut deluje kot napredna in odprta organizacija, s fokusom na tri ključna področja: raziskave in razvoj, laboratorijska in polindustrijska testiranja in izobraževanje.
"Z neposrednim povezovanjem specialističnega znanja in industrijskih kompetenc svojim partnerjem omogočamo dostop do najnaprednejših znanj in celovitih, visokokakovostnih celostnih storitev za razvoj papirne in povezanih industrij," pojasnjujejo.
Z laboratoriji za mehanska, kemijska in biološka preskušanja ter pilotnim papirnim in premaznim strojem za industrijsko testiranje je še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru.
Prepoznavni so kot kompetentna in uspešna organizacija, ki se s celostno oblikovanim naborom storitev agilno odziva na potrebe in priložnosti v regiji. Postaja pomemben partner v vrednostnih verigah krožnega gospodarstva za napredno izkoriščanje biomase in razvoj konkurenčnih produktov v celotnem krogotoku pridobivanja, uporabe in ponovne uporabe naravnih materialov.
"Invazivne tujerodne rastline, kot sta na primer japonski dresnik ali kanadska zlata rozga, v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. Povzročajo okoljsko škodo in so eden od razlogov za upadanje biotske pestrosti. Največkrat se ustalijo na ruderalnih rastiščih, ob cestah, v mestih in na gradbiščih, najdemo pa jih tudi vzdolž rek in železnic. Večina raziskav o njih je usmerjena predvsem v njihovo odstranjevanje in preprečevanje širjenja."
Zaradi svoje kemijske sestave – celuloza, hemiceluloza, lignin, ekstraktivi in anorganske komponente, ki je podobna kemijski sestavi lesa, invazivne tujerodne rastline predstavljajo tudi primer neizkoriščene lignocelulozne biomase. Le-ta ima velik potencial za pridobivanje osnovnih gradnikov (ekstraktivi, celulozna vlakna in lignin) za izdelke z visoko dodano vrednostjo in možnostjo uporabe v različnih industrijah: papirni in papirno predelovalni industriji, farmaciji, kemijski industriji, tekstilni industriji, proizvodnji biokompozitov.
"Trenutno se večino invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst odstrani z uničenjem njihove biomase (sekanje, sežig biomase), čeprav bi bilo to biomaso možno koristno uporabiti kot vir surovin. Predstavljen projekt bo ovrednotil potencial uporabe različnih invazivnih tujerodnih rastlin, optimiziral postopke za njihovo predelavo v celulozno vlaknino, lignin in ekstraktive ter prikazal različne možnosti uporabe pridobljenih," še dodajajo.
Optifarm s projektom Optifarm Smart spletne tržnice, na kateri lahko naročite domačo pridelano hrano različnih lokalnih ponudnikov
Podjetje Optifarm je specializirano na digitalizacijo kratkih prehrambenih verig, ki povezujejo vse ključne deležnike na trgu lokalne preskrbe: kupce, ponudnike izdelkov, ponudnike prevozov in druge. Z delovanjem podpirajo ponudnike lokalnih prehrambenih pridelkov in izdelkov in njihove znamke, lokalno pridelavo in strategijo "Od vil do vilic".
"Optifarm Smart je digitalna platforma za optimizacijo kratkih prehranskih verig, ki povezuje vse deležnike na tem trgu, in sicer združuje ponudbo kmetij, čebelarjev, vinarjev in drugih ponudnikov lokalnih izdelkov in pridelkov, nam pojasnijo v podjetju. Aplikacija Optifarm Smart kupcem na enostaven način omogoča pregled, izbiro, naročilo, plačilo in dostavo svežih lokalnih izdelkov s potrjenim izvorom. Cilj podjetja Optifarm je tudi osveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu lokalne samooskrbe. Naročilo oddate preko mobilne aplikacije Optifarm Smart, ki je na voljo za pametne naprave z operacijskim sistemom IOS in Android, ali preko spletne tržnice."
Virtua IT d.o.o. s projektom JustCHARGE platforme
Projekt je svojo razvojno pot začel pod okriljem podjetja Virtua IT d.o.o. novembra 2021, avgusta 2022 pa so imeli že popolnoma delujočo storitev, ki jo že promovirajo in vzpostavljajo po vsej Sloveniji.
"JustCHARGE platforma deluje na področju e-mobilnosti, na katerem si prizadevamo pospešiti razvoj polnilne infrastrukture in prispevati k prehodu v brezogljično družbo," nam povedo.
Ker je pri prehodu na električna vozila eden izmed večjih problemov pomanjkanje polnilne infrastrukture, so se odločili prispevati svojo rešitev. "Veliko vlogo pri postavljanju polnilnih postaj imajo turistični in gostinski objekti, ki bodo v bodoče zagotavljali vsaj 25 odstotkov javnih polnilnih postaj. Lastniki teh objektov pa v tem primeru potrebujejo primerno spodbudo in podporo, predvsem pa rešitev, kjer jim lastništvo polnilne postaje ne bo predstavljalo stroška, temveč dodano vrednost njihovega posla in možnost pasivnega zaslužka."
Zato so razvili software, ki se namesti na polnilnico, na kateri spremlja porabo in uporabnikom izdaja račune za storitev polnjenja. Ker lastniki polnilnih postaj s tem nimajo nobenega stroška in dodatnega dela, temveč s tem tudi nekaj zaslužijo, so tako precej bolj motivirani za postavitev polnilne postaje pri svojem objektu.
"Naš namen je pomagati občinam in poslovnim subjektom vzpostaviti polnilno infrastrukturo, kar bo opazno prispevalo k nakupu e-vozil in prehodu v brezogljično družbo."
Sponzorirana vsebina
