Ko je bilo lani jasno, da se ob širjenju virusa covid-19 ne bomo izognili zapiranju dejavnosti, so nekateri podjetniki nemudoma ukrepali ter začeli iskati prilagojene rešitve za nadaljnje poslovanje. Številni trgovci so fizične trgovine preselili na splet, tako da je bila to za njih popolnoma nova izkušnja. Tisti, ki pa so že prodajali na spletu, so poslovanje le prilagodili izrednim razmeram. 

Med njimi je bila tudi Nina Poljšak iz podjetja Koželj d.o.o. Dob, kjer se ukvarjajo s predelavo zdravilnih zelišč in izdelavo kozmetičnih izdelkov. Sami so sicer na spletu prisotni že nekaj let, a so se odločili za prenovo spletne strani in spletne trgovine. "Med epidemijo se je trend nakupovanja po spletu sunkovito povečal. To nas je spodbudilo k temu, da izvedemo prenovo spletne strani, saj smo želeli kupcem ponuditi čim boljšo izkušnjo nakupovanja na spletu," je razložila Poljšakova. 

Potrošniki so v času epidemije z veseljem uporabljali spletno nakupovanje, saj jim je predstavljalo varen in hiter dostop do potrebnih izdelkov. Ker je bilo povpraševanje veliko, so podjetniki intenzivno selili prodajo na splet ali še okrepili spletno prodajo in začeli dostavljati kupcem na dom.

Na Gospodarski zbornici Slovenije so podjetnikom svetovali, naj bodo v stiku s strankami in kupci. "Povprašajte jih po morebitnih željah in ob velikem povpraševanju razširite ali preusmerite poslovanje ali storitve na drugo področje ter okrepite spletno poslovanje in trgovanje," so razložili. 

Da je to dobra odločitev, kažejo tudi naslednji podatki

Zaradi pandemije covida-19 se je v EU na splet preselilo 15 milijonov novih kupcev v primerjavi z letom 2019, kaže raziskava Barometer e-kupca 2020. "Spletnim trgovinam z mešanim blagom je od marca do decembra 2020 zrasel promet za 95 odstotkov, prav tako je cvetela dostava hrane, saj so ljudje veliko pogosteje kot sicer jedli doma. Povečalo se je tudi povpraševanje po tehničnih izdelkih, kozmetiki, pohištvu in izdelkih za domače mojstre ter športni opremi," so v začetku julija izpostavili raziskovalci. Fleksibilnost spletnih trgovcev je ključna, saj si kupci želijo sami izbrati način in čas dostave paketa. 

Na splet so se odpravili tudi starejši

Med epidemijo so se za spletna nakupovanja odločili tudi starejši. In najverjetneje bodo tam ostali tudi po tem, ko se bodo razmere umirile.

V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pri tem podjetnike opozarjajo, da je treba še naprej zagotavljati povezanost fizične in spletne trgovine. "Ne glede na porast spletnega nakupovanja pa še vedno drži, da je pomembno, da trgovec zagotavlja povezanost klasične (fizične) trgovine in spletnega nakupovanja," so sklenili.

Naj vas misel, da Slovenci kupujejo le v tujih spletnih trgovinah ne zavede

S podatki so se pozabavali tudi na statističnem uradu. Lanskega novembra so tako razkrili, da je velika večina e-kupcev (87 odstotkov) od tistih, ki so lanskega avgusta, septembra in oktobra naročali ali kupovali prek spleta fizične izdelke, nakup opravila pri spletnih trgovcih iz Slovenije. 43 odstotkov jih je nakup opravilo tudi pri spletnih prodajalcih iz drugih držav članic EU, 28 odstotkov pa pri podajalcih iz držav zunaj EU. 

Ne gre za tako nizke zneske

Kolikšna je bila vrednost spletnih nakupov lanskega avgusta, septembra in oktobra? 29 odstotkov e-kupcev je v tem obdobju kupilo prek spleta izdelke ali storitve, vredne od 100 do 299 evrov, 25 odstotkov izdelke ali storitve, vredne manj kot 50 evrov, devet odstotkov izdelke ali storitve v vrednosti od 300 do 499 evrov, šest odstotkov izdelke ali storitve, vredne 1.000 evrov ali več, pet odstotkov izdelke ali storitve, vredne od 500 do 699 evrov, in dva odstotka izdelke ali storitve, vredne od 700 do 999 evrov, poroča Statistični urad. Dva odstotka e-kupcev nista mogla oceniti vrednosti svojih spletnih nakupov, opravljenih v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem.

Kdo vam lahko pomaga pri razvoju spletne trgovine?

Več kot jasno je, da je spletno trgovanje prihodnost nakupovanja – ne le med epidemijo, temveč tudi v času, ko te več ne bo. Kupci namreč prihranijo na času, kupujejo pa takrat, ko imajo voljo in čas – tudi ponoči.

Lani je podjetnikom, ki so se odločili za spletne trgovine, pomagala tudi NLB. "Lani je v projektu #OkvirPomoči sodelovalo več kot 80 podjetnic in podjetnikov iz različnih dejavnosti, med njimi tudi trgovinske in storitvene, katerim smo v okviru palete bančnih storitev ponudili tudi najsodobnejšo plačilno platformo za izvajanje plačil s karticami v spletnih trgovinah (ali prek spleta) – NLB E-commerce," so razložili.  S slednjo lahko trgovci potrošnikom omogočijo varna, enostavna in brezgotovinska plačila s karticami prek spleta. 

Strah pred neznanim je odveč, pravijo v NLB. "Najbolj pomembno je, da se podjetje tega loti, s prakso pa potem sproti pridejo tudi nova znanja in spoznanja," pravijo. Ob tem pa jim v NLB ves čas stojijo ob strani s strokovno in tehnično podporo. "Tako smo konec maja vse finaliste letošnjega in lanskega projekta Okvir pomoči povabili na poseben webinar o spletni prodaji, zatem pa so v stik z njimi stopili naši poslovni skrbniki, ki so jim ponudili svoje znanje, strokovnost in izkušnje iz prakse," je razkrila Katarina Muhič, strokovnjakinja s področja kartičnega poslovanja pri NLB.

Katere so najpogostejše težave spletnega trgovanja tistih, ki to počnejo prvič?

Najpogostejše težave, s katerimi se soočajo tisti, ki prvič ponudijo spletne nakupe, so priprava spletne strani po navodilih za implementacijo, predvsem pa samo testiranje spletnih nakupov.

Tistim, ki so že imeli spletno trgovino, pa so v NLB največkrat posredovali pisna navodila za implementacijo plačilne platforme, nudili telefonsko pomoč ter posredovali kontakt tehnične pomoči procesnega centra Bankart. V kolikor so imeli spletno plačevanje pri drugem ponudniku, so njihovi razvijalci pripravili novo podporo, ki pa je zahtevala dodatni čas kot tudi dodatna sredstva.

Najpogostejše težave, s katerimi so se soočali podjetniki, ki so imeli le fizične trgovine s klasičnimi POS terminali, je nedelovanje POS-a zaradi zamenjave operaterja mimo banke ali tehnične težave na POS terminalu.