Ko so gostinci zaradi sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije zaprli svoja vrata, so številni zaposleni ostali brez dela. Nekako pa je bilo treba preživeti. Tako je gostinski kader iskal priložnosti v drugih panogah. In jih očitno tudi našel. 

V kadrovskem podjetju Trenkwalder so zaznali, da se je kader, ki je delal v gostinstvu, začel prijavljati za delo v proizvodnji. V omenjenem kadrovskem podjetju zato pričakujejo, da bo lahko imela gostinska panoga težave pri privabljanju svojega kadra nazaj, saj bodo ti delavci v proizvodnih enotah kljub izmenskemu delu najverjetneje imeli bolj urejen in ustaljen delovnik od tistega v gostinstvu.

Da je kader začel iskati varnejše zaposlitve v drugih dejavnostih, niti ni tako nenavadno. Poglejmo na primer podatke, ki jih je predstavil Ajpes. Ta letos v določenih panogah pričakuje bistveno več plačilne nesposobnosti. In med njimi je tudi dejavnost strežbe jedi in pijač. 

Lani so največji upad prihodkov utrpeli v gostinstvu, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, so ugotovili v Ajpesu. Letna poročila za leto 2020 kažejo, da se je v gostinstvu podjetnikov neto dohodek bistveno zmanjšal, saj zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa številni niso mogli opravljati svoje dejavnosti.

Prav zaradi te krute realnosti so začeli zaposleni v gostinstvu iskati druge priložnosti. Spomnimo, da je bilo že pred epidemijo zelo težko dobiti dobre natakarje in kuharje. Kader so iskali tudi v tujini. Leta 2018 je v gostinstvu delalo 40.569 oseb, kar je bilo največ do takrat. Tudi začetek leta 2020 je kazal na dobro leto ... Vse dokler ni prišla epidemija. Marca in aprila 2020 se je iz te dejavnosti na zavod za zaposlovanje prijavilo 4.015 brezposelnih, kar je 456,9 odstotka več kot leta 2019 v tem času. Za zaposlene v gostinstvu in njihove delodajalce je bil to velik šok, a vsi so upali, da gre le za kratkotrajen izpad dela in zaslužka. A na žalost ni bilo tako. 

Od lanskega marca do sedaj so se gostinski obrati odpirali in znova zapirali. Nato so pristojni uvedli obvezno testiranje zaposlenih ter stroge ukrepe. Prav zaradi slednjih se je marsikateri gostinec odločil, da bo imel zaprto, saj pod takšnimi pogoji ni mogel delati. Sedaj velja, da lahko gosti sedijo v notranjosti gostinskega obrata le v primeru, če sledijo pogoju PCT (prebolel, cepljen ali testiran). Sami gostinci pa morajo do milimetra natančno razporediti mize in stole tako v notranjosti lokala kot na terasah. Zaposleni morajo nositi zaščitne maske, razkuževati prostor in opremo, skrbeti, da gosti sledijo pravilom ...

Pogoji dela torej niso enostavni, tako da je na nek način razumljivo, da gostinski kader išče druge možnosti zaposlitve. 

Na primer testiranje: Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je zdravstvenemu ministru Janezu Poklukarju znova predlagal, naj se zaposlenim v gostinstvu in turizmu omogoči več vrst testiranja na novi koronavirus. Tako med drugim predlagajo samotestiranje, testiranje na slino ali jemanje brisa iz grla. Sindikatu se namreč tedensko testiranje na način jemanja brisa iz nosu zdi neživljenjsko.

V sindikatu opozarjajo tudi na izredno težke pogoje dela: zaposleni delajo osem in več ur na dan, pri tem pa ves čas nosijo zaščitne maske. Prihajajo poletne vročine in delo z masko bo takrat še bolj naporno. Ob tem morajo ves čas razkuževati za gosti in jih opozarjati na pogoj PCT oz. "preboleli, cepljeni, testirani". 

Pogoji dela niso enostavni, številni gostinci in zaposleni v gostinstvu pa se sprašujejo tudi, kaj se bo zgodilo jeseni. Kaj če se bodo gostinski obrati znova zapirali? Kako bodo preživeli še eno jesen in zimo? 

Bo novi interventni zakon rešil gostince?

Gostinci veliko upov vlagajo v novi interventni zakon za gostinstvo, turizem in kulturo. Zakon naj bi med drugim prinesel enkratno pomoč podjetjem, podaljšanje pomoči samozaposlenim in nove turistične bone. In če je bilo najprej govora o tem, da bodo vsi s stalnim prebivališčem v Sloveniji, tudi otroci, prejeli 50 evrov, je po zadnjih informacijah bon vreden kar 120 evrov.

Kakšno bo končna vrednost, bomo izvedeli kmalu, je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek potrdil, da novi boni zagotovo bodo, in sicer za gostinstvo, turizem, šport in kulturo. 

Gostinci si lahko pomoč obetajo tudi s projektom #OkvirPomoči, ki jo nudi NLB skupaj s partnerji – POP TV, Europlakat in Mastercard. Glede na to, da so v koronakrizi vse napore in sredstva usmerjali v to, da so ohranili delovna mesta in blažili likvidnostna nihanja, je na primer možnost brezplačnega oglasnega prostora več kot dobrodošla. Projekt #OkvirPomoči je v teh hudih časih res dobrodošla pomoč, saj nudi številne oblike pomoči, s katerimi lahko mali podjetniki blažijo posledice krize.