Zemljišča, ki so bila dolga leta namenjena paši živine in so sčasoma izgubila velik del svoje kvalitete, dobivajo novo vlogo. V Braziliji številni kmetje degradirane pašnike spreminjajo v nasade kakava, prvi rezultati pa kažejo, da je takšna preusmeritev lahko tudi zelo donosna.
Po podatkih, ki jih povzema Reuters, je bila v projekt vključena skupina med 600 in 700 manjših pridelovalcev. Njihova produktivnost se je v prvem letu povečala za približno 30 odstotkov, v treh letih pa so prihodki v povprečju zrasli za okoli 60 odstotkov.
Kakav namesto pašnikov
Ideja temelji na tem, da se nekdanji pašniki ne spremenijo v klasične plantaže, temveč v agrogozdarske nasade. Kakav raste skupaj z lokalnimi drevesnimi vrstami, kar prispeva k obnovi tal in večji biotski raznovrstnosti.

Kmet opustil star model in obrnil novo stran
Med kmeti, ki so se odločili za spremembo, je tudi Alvaro Fregerio Kakador iz brazilske zvezne države Pará. Družina je na zemljiščih tradicionalno redila živino, vendar rezultati niso bili najboljši. Pred približno desetletjem se je odločil za pridelavo kakava in se vključil v program obnove degradiranih površin.
Program ni ponujal le sadik in strokovnih nasvetov. Kmetom je pomagal tudi pri dostopu do financiranja in pri iskanju kupcev za pridelek. V okviru projekta je bilo v agrogozdarske nasade preoblikovanih približno 2.000 hektarjev zemljišč.
Visoki donosi, a potrebno je potrpljenje
Kakav velja za donosno kulturo, vendar hitrega zaslužka ne prinaša. Drevesa potrebujejo več let, da dosežejo polno rodnost, resnejši prihodki pa se običajno začnejo pojavljati šele po petih ali šestih letih.
Poleg tega so potrebna začetna vlaganja, redno vzdrževanje nasadov in zaščita pred boleznimi. Prav zato strokovnjaki poudarjajo pomen ugodnih posojil in dolgoročne podpore, če želijo v takšne projekte vključiti večje število manjših kmetov.
Velike družbe že vlagajo
Potencial novega modela so prepoznala tudi velika podjetja. Nestlé Brazil in Barry Callebaut sta začela preizkušati agrogozdarski model na približno 6.000 hektarjih zemljišč. V enem od pilotnih projektov se je produktivnost povečala za 18 odstotkov, dobičkonosnost pa za 44 odstotkov že v prvem letu.
Medtem želi agrogozdarsko podjetje Belterra svoje površine povečati na 15.000 hektarjev in postati največji proizvajalec kakava v državi.

Ko zapuščena zemlja postane poslovna priložnost
V času visokih cen kakava številni v tej kulturi vidijo veliko priložnost. Brazilija trenutno še ne proizvede dovolj kakava za domače potrebe, zato želi povečati proizvodnjo predvsem na že degradiranih območjih in ne na račun krčenja gozdov.
Za številne kmete je računica preprosta: zemljišče, ki je prej prinašalo malo prihodkov, lahko z novo namembnostjo postane bistveno donosnejše. Nekaterim je prav kakav v zgolj treh letih prinesel občutno rast prihodkov in povsem spremenil ekonomiko njihove kmetije.
Vir: Reuters, Telegraf Biznis

















Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV