Ob vse večjem zavedanju, da "moraš biti na spletu, sicer ne obstajaš", se je sčasoma pojavil tako imenovan "cybersquatting". Beseda je izpeljanka iz "cyber", poslovenjeno "kiber" oziroma "spletni", in "squatting", ki izvira iz "skvot" oziroma "skvoterjev", ki nezakonito zasedejo zapuščeno zgradbo, prostor za bivanje ali kulturno dejavnost. V prenesenem pomenu gre potemtakem za registracijo (in lahko celo hkratno uporabo) domene ali domen, ki dejansko pripadajo drugim – denimo priljubljenim podjetjem (že z registriranimi domenami, a z drugačnimi končnicami), konkurenci, znanemu, znamki, posebnim in edinstvenim avtorskim izrazom in podobno. 

Zaradi vse večje konkurence in uveljavljanja na trgu registrirajo tudi domene z namenom onemogočanja konkurence, včasih pa jih vodi tudi premoženjska korist. Za podjetja in podjetnike je v današnjem svetu namreč ključno imeti domene, "ki ustrezajo njihovi znamki, firmi, imenu ali drugi pravici. Tako se zagotavlja, da uporabniki spleta učinkovito najdejo blago, storitve, informacije in osebe, ki jih želijo, ter se zmanjšuje možnost ustvarjanja zmede v javnosti," piše na spletni strani Register.si. 

Zato je v primeru, če nekdo tretji (fizična ali pravna oseba) registrira domače ali tuje domene z njegovim imenom ali imenom podjetja, znamke, unikatnega/značilnega izdelka, avtorskih izrazov ..., smiselno, da podjetje ali podjetnik sproži domenski spor. 

Postopek alternativnega reševanja je hiter, učinkovit in poceni 

Postopek alternativnega reševanja domenskih sporov (ARDS) je učinkovit, hiter in cenovno ugoden način, kako rešiti spor med imetnikom domene in nekom, ki smatra, da ima močnejšo pravico do domene, razlagajo na Register.si. "Pritožnik, ki meni, da ima pravico do domene, ki jo je registriral ali pa jo uporablja nekdo drug, lahko pred razsodiščem, ki deluje v okviru Registra.si, sproži postopek ARDS. V marsičem je podoben arbitraži, kjer nepristranski in strokovni razsodnik v kratkem času odloči, katera izmed strank ima pravico do sporne domene, Register.si pa izvrši odločitev. Tako je postopek ARDS veliko hitrejši in bolj učinkovit kot reševanje spora pred sodiščem," pojasnjujejo. 

"Pritožnik lahko sproži domenski spor, kadar meni, da določena domena krši kakšno njegovo pravico in so obenem izpolnjeni pogoji, zaradi katerih sedanji nosilec ni upravičen do domene. Pogoji morajo biti izpolnjeni hkrati, glede vseh pa mora pritožnik podati navedbe in jih podpreti z dokazi," so poudarili. 

Tako ne zadostuje zgolj navedba, da ima pritožnik močnejšo pravico, temveč je treba zadostiti več pogojem. "Pritožnik mora podati navedbe in dokaze tudi, zakaj meni, da nosilec nima pravno priznanega interesa na domeni in da je sporna domena registrirana ali se uporablja v slabi veri. Če se pritožnik utemeljeno ne izjavi o pogojih, ne more biti uspešen s svojo pritožbo," so obrazložili. 

Postopek v celoti poteka elektronsko. Že pritožba mora biti vložena na obrazcu (povezava na https://www.register.si/pravila-in-obrazci/#dispute) in poslana po elektronski pošti na naslov ARDS@register.si. Pritožnik mora ob vložitvi pritožbe plačati pristojbino, katere višina je odvisna od posamičnega primera ter od števila domen in razsodnikov. 

Sledi pregled vložene dokumentacije in pozivi k dopolnitvi, če je potrebno. Ko administrator ugotovi, da je pritožba popolna, nemudoma, torej še isti dan, in do konca postopka blokira sporno domeno oziroma domene, tako da je v času blokade ni mogoče izbrisati ali prenesti na drugega nosilca. 

V sporih odločajo strokovno usposobljeni in neodvisni zunanji razsodniki. Roki za dejanja strank in razsodišča so kratki, s čimer se zagotavlja, da so spori rešeni brez nepotrebnega odlašanja, tako da od vložitve pritožbe do izvršitve odločitve razsodišča običajno preteče okoli dva do tri mesece, stranki pa se lahko vmes tudi kadar koli sami poravnata. 

Zoper dokončno odločitev v postopku ARDS ni pritožbe, lahko pa katera koli izmed strank v zvezi s sporno domeno naknadno sproži sodni ali arbitražni postopek, kljub že izpeljanemu in zaključenemu postopku ARDS. Izvršitev sodne ali arbitražne odločbe, izvršljive v Sloveniji, ima nato prednost pred izvršitvijo odločitve v postopku ARDS, zatorej razsodišče in Register.si ravnata v skladu z zavezujočimi sodnimi in arbitražnimi odločbami. A v dosedanji praksi sodišče ni spremenilo še nobene odločitve, ki je bila sprejeta v ARDS postopku.