Samostojni podjetnik (s.p.), ki za tuje podjetje opravlja storitve, ima podobne obveznosti, kot jih imajo s.p.-ji, ki delujejo v Sloveniji, so pojasnili na Finančni upravi. Odprt mora imeti plačilni račun. Če ga ima v tujini, mora podatke o njem sporočiti Finančni upravi, medtem ko podatkov o računu v Sloveniji ni treba posebej sporočati, saj so po potrebi dostopni določenim slovenskim državnim organom. Podatke o sebi kot davčnem zavezancu lahko vloži preko portala e-VEM oziroma točke SPOT, sicer pa je Finančni upravi v osmih dneh od registracije med drugim dolžan sporočiti podatke o plačilnih računih v tujini, obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višine (predhodne) akontacije in obrokov (predhodne) akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. 

S.p. mora oddati tudi poseben zahtevek, če se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in prek portala e-VEM oziroma na točki SPOT prav tako opraviti prijavo v obvezna socialna zavarovanja. Plačevati je zavezan prispevke za socialno varnost in predložen izračun mu do 10. dne v mesecu odloži Finančna uprava, sam pa mora sporočiti morebitne spremembe zaradi na primer bolniškega staleža, starševskega dopusta ali drugačne zavarovalne osnove. Na podlagi izračuna ob registraciji mora zatem plačevati mesečno ali trimesečno (predhodno) akontacijo in najpozneje do konca marca predložiti davčni obračun za preteklo leto. 

Kadar ima delojemalec sklenjeno delovno razmerje na podlagi pogodbe s tujim delodajalcem, ki pri nas nima registrirane podružnice, in se delo opravlja v Sloveniji, je obvezno socialno zavarovan v Sloveniji. Zavaruje se sam. Sam se mora prijaviti v zavarovanje, si obračunati in plačati prispevke ter Finančni upravi predlagati obračun prispevkov za socialno varnost za zaposlene pri tujem delodajalcu. 

Če je zaposlen pri dveh ali več delodajalcih s sedežem v tujini, pa mora za vsakega predložiti ločen obrazec za obračun prispevkov za socialno varnost. Če ne predloži obračuna prispevkov, če zamudi roke ali če navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke, mu grozi med 400 in 5000 evrov kazni. Če se samoprijavi, ni odgovoren za prekršek, plačati pa mora davke skupaj z obrestmi. 

Tuji delodajalec, ki v Sloveniji nima poslovne enote za davčne namene, pri nas ni plačnik davka, zato mora delojemalec kot zavezanec za dohodnino v Sloveniji Finančni upravi sam tudi napovedati dohodek, prejet v tujini. Tedaj mora oddati obrazec "Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja za rezidente". Napoved za vsako novo davčno leto mora predložiti v 15 dneh od dneva, ko je v davčnem letu prvič prejel dohodek iz delovnega razmerja. Morebitnim kršiteljem grozi kazen; z globo od 250 do 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne vloži davčne napovedi ali če je ne vloži v roku, medtem ko se globa giblje med 400 in 5000 evrov, če navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. V primeru samoprijave ni denarne kazni, temveč mora plačati zgolj davke skupaj z obrestmi. 

Finančna uprava izvaja naključne nadzore po posameznih primerih, kjer preverjajo, ali so bile plačane vse dajatve in tudi, ali bi moral biti s.p. morda redno zaposlen pri tujem naročniku. Navedeno preverjajo, ker so prispevki in druge dajatve ugodnejši ob opravljanju storitev preko dejavnosti v okviru s.p. kot pri redno zaposlenemu. Podatke na Finančni upravi med nadzorom pridobivajo predvsem od samostojnega podjetnika in po možnosti tudi od naročnika, določene si lahko na podlagi mednarodnih sporazumov izmenjujejo tudi države med seboj. 

V zadnjem tovrstnem usmerjenem inšpekcijskem preverjanju so pri nekaterih "normirancih", ki so opravljali storitve za tuje podjetje, tudi dejansko odkrili, da gre za odvisno pogodbeno razmerje in da bi morale imeti fizične osebe, ki so opravljale delo kot s.p, sklenjeno delovno razmerje. Ukrep je bil naložitev plačila prispevkov in davkov za nazaj, pri čemer je moral prispevke poplačati s.p. in ne tuji delodajalec. 

"Če se pri s.p.-ju ugotovi, da je s tujim naročnikom v odvisnem razmerju, se v postopku nadzora odmeri prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve. Če se tuji delodajalec šteje za poslovno enoto za davčne namene v Sloveniji in tudi za plačnika davka v Sloveniji, se akontacija dohodnine (obračun davčnega odtegljaja) naloži delodajalcu. Ker pa se v skladu s pravili obveznega socialnega zavarovanja tujega delodajalca ne evidentira kot zavezanca za prispevke v Sloveniji oziroma so v tem primeru delavci sami zavezanci za obračun in plačevanje prispevkov za socialno varnost, se obveznost plačila prispevkov ne more naložiti tujemu delodajalcu, ampak se naloži delavcem," so pojasnili na Finančni upravi. "Kadar tuji delodajalec nima podružnice niti se ne šteje za poslovno enoto za davčne namene v Sloveniji, pa je delavec sam zavezanec tako za obračun in plačilo prispevkov kot tudi za plačilo akontacije dohodnine," so dodali. 

Torej, če Finančna uprava ugotovi, da bi moral biti redno zaposlen "normiranec", ki kot s.p. dela za tuje podjetje brez podružnice v Sloveniji, bo moral sam plačati prispevke in tudi akontacijo dohodnine za nazaj vključno z obrestmi. Če tako dela za podjetje s podružnico v Sloveniji, ki je plačnik davka pri nas, pa bo delodajalec moral plačati akontacijo dohodnine, prav tako bo plačilo na plečih delodajalca, če bo davčni organ isto ocenil za delo pri slovenskem podjetju. Tukaj se izkazuje predvsem tveganje za s.p., ki dela za enega tujega naročnika. Paziti mora, da sodelovanje nima elementov rednega delovnega razmerja, pri čemer se presoja od primera do primera. Kazalci, da bi moralo iti za redno zaposlitev, pa so denimo nepretrgano delo samo za enega naročnika, po njegovih navodilih, pod njegovim nadzorom, delo v prostorih podjetja, za določen delovnik (denimo osem ur dnevno) in podobno.