Prenosov podjetij iz Slovenije v tujino v praksi ni veliko, so pa po opažanjih glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije, Bojana Ivanca, najpogostejši ob visoki rasti poslovanja in v storitvenih podjetjih, predvsem v IT dejavnosti. "Pogosto so razlogi enostavnejši dostop do tveganega kapitala oziroma ugodnih virov financiranja, davčna optimizacija poslovanja in lažji dostop do globalnih kupcev," je pojasnil. 

Po izkušnjah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) se selitve dogajajo v proizvodnji in storitvah, kjer niso vezani na lokacijo. Opažajo, da je odločitev o odhodu v tujino odvisna od poslovnega okolja, v katerem podjetja delujejo, in tudi od napovedi, kakšno okolje za podjetja bo ustvarjala država. 

"Pri proizvodnji so pogosti razlogi za prenos v tujino, predvsem na jug in na vzhod, cenejša delovna sila (nižje plače) in nižji obratovalni stroški. Pri storitvah je razlog ugodna obdavčitev ali manj administracije. Pri slednjem, če podjetje veliko posluje na ciljnem trgu (recimo pri čezmejnem opravljanju storitev) in ciljni trg zahteva veliko administracije (napake pa drago kaznuje), se mnogi raje odločijo, da registrirajo podjetje v drugi državi," so razložili v OZS. 

"Pri podjetjih, ki imajo visoko tehnološke storitve, pa je velik motivator selitve, da visoko strokoven kader zahteva visoko plačilo. Podjetja si zato v davčno ugodnejših državah lažje privoščijo plačilo kadra, saj je med državami velika razlika med bruto plačo oziroma stroškom delodajalca in pozneje neto prejemkom zaposlenega," so izpostavili. 

 Podjetja torej povečini iščejo države z nižjimi davki in stroški ter s privlačnejšimi dohodninskimi lestvicami. V zadnjih letih pred covid krizo je bil velik trend registracije podjetij v Avstriji. A vseeno je tovrstnih prenosov v praksi malo. Podjetja se v osnovi dejansko ne selijo, pogosteje jih prevzamejo tuje družbe, je pojasnil Bojan Ivanc iz GZS. 

Tudi v OZS poudarjajo, da trendi niso alarmantni. "Selitve so se dogajale, a ne v meri, da bi posebej vplivalo na BDP. Ključno pa je, da so signali politike, ki ima vpliv na poslovno okolje, da podjetja ne bodo odganjali, ampak privabljali. Sosednja poslovna okolja (Hrvaška, Slovaška, Avstrija) so dokaj privlačna in država mora narediti vse, da bodo imela podjetja sedež v Sloveniji in bodo poslovala doma, ne pa da bodo imela sedeže v tujini in da bodo čezmejno poslovala s Slovenijo," so opozorili v OZS. 

Eden od razlogov za malo selitev je verjetno tudi zapleten postopek. Pred prenosom sedeža v tujino je potrebno urediti vso dokumentacijo tako doma kot tudi v tujini. V vsaki državi se lahko uporabljajo nekoliko drugačna pravila, ki med drugim določajo, s katerimi organi se morate povezati in kakšna pravila veljajo glede davkov in zaposlenih. 

Selitev je zapleten postopek in prenos lahko traja več mesecev. Urejen in skladen z zakonodajo mora biti pri davčnih organih, spremembe je potrebno urediti v sodnem registru, pogodbe morajo biti v notarskem zapisu. Predložiti je potrebno določena dokazila, dovoljenja potrebnih organov za prenos in poplačati sve morebitne obveznosti, tudi davčne. V državi selitve se uporablja njeno pravo, pri nas slovensko. Oboje je potrebno uskladiti in upoštevati. Zato je v proces skorajda nujno vpeljati pomoč pravnikov, davčnih, finančnih in računovodskih svetovalcev. Ključno je namreč, da je ob prenosu omogočeno neprekinjeno poslovanje, kar je mogoče zgolj ob uskladitvi vseh potrebnih postopkov. 

Prenos sedeža je sicer enostavnejši, če gre za selitev znotraj Evropske unije, kajti postopki so praviloma krajši, poenostavljeni in tudi cenejši. "Statutarni sedež evropske družbe lahko prenesete v drugo državo EU, ne da bi družba morala prenehati delovati, če niso v teku postopki, kot je prenehanje delovanja, likvidacija ali insolventnost. O prenosu morate obvestiti vnaprej dva meseca (v nekaterih državah še prej, op. a.), delničarji pa morajo odobriti odločitev o prenosu. Preden ustrezni organi odobrijo prenos, morajo biti izpolnjene vse formalnosti, vključno z varovanjem interesov upnikov in imetnikov drugih pravic," je zapisano na spletni strani Europa.eu. 

Kakšne so davčne obveznosti ob selitvi? 

V osnovi je sicer treba ločiti za prenos sedeža kakšne pravnoorganizacijske oblike gre, saj je od tega odvisna davčna obravnava transakcije prenosa sedeža, so pojasnili na Finančni upravi. Opisali so različne davčne obveznosti ob selitvi v tujino. 

Če gre za prenos statutarnega sedeža evropske delniške družbe (SE) ali evropske zadruge (SCE) iz Slovenije v drugo državo članico Evropske unije, je transakcija lahko obravnavana davčno nevtralno. Tedaj ob selitvi pod zakonsko določenimi pogoji ne pride do obdavčitve, saj med državami članicami ne sme biti davčnih ovir in ne sme biti dodatne obdavčitve. Če gre za selitev sedeža v nečlanico Unije, pa se prenos obdavči in je višina davkov odvisna od vsakega primera posebej. 

V primeru prenosa sedeža družbe (denimo d.o.o. in d.d.) v drugo evropsko članico, bi se ob upoštevanju vseh dejstev in okoliščin konkretnega primera za davčne namene lahko štelo, da je prenehala družba, ki prenaša sedež iz Slovenije v drugo državo članico. Navedeno je praviloma obdavčeno, obenem pa bi bilo treba ugotoviti tudi, ali so se prenesla sredstva in morebitne tako imenovane skrite rezerve, ki predstavljajo razlike med davčno in pošteno vrednostjo. 

Podjetje, registrirano v tujini, mora tudi poslovati izven Slovenije, da ni več zavezano plačevati davke tudi pri nas. Prenos sedeža lahko namreč spremeni tudi davčni položaj zavezanca, ki je prenesel sedež. "Izselitev iz Slovenije lahko pomeni spremembo statusa davčnega rezidentstva v Sloveniji. Družba, ki ima pred izselitvijo položaj rezidenta Slovenije in je posledično v Sloveniji neomejeno obdavčena, bo po izselitvi iz Slovenije lahko imela položaj nerezidenta in bo zato v Sloveniji obdavčena omejeno," so opisali na Finančni upravi. 

Davčne obveznosti podjetja v Sloveniji so namreč odvisne od njegovega rezidentskega statusa za davčne namene. Če se šteje za rezidenta Slovenije, plačuje davke od vseh dohodkov, ki imajo vir tako v Sloveniji kot izven Slovenije. Kot nerezident Slovenije pa je zavezano za davek od dohodkov samo od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. 

Pri ugotavljanju kraja dejanskega poslovanja poslovodstva je med drugim ključno, kje je dejansko poslovanje, kje direktorji oziroma višje vodstvo dejansko upravljajo in poslovodijo zavezanca, kje se vodijo računi, hrani dokumentacija. Podjetje se šteje za rezidenta Slovenije, če ima sedež ali kraj dejanskega poslovodstva v Sloveniji. Tako se šteje za našega rezidenta pravna oseba, ki je sicer ustanovljena oziroma ima sedež v tujini, dejansko pa je upravljana iz Slovenije, kjer ima tudi svoje poslovanje in proizvodnjo. Zato ima vse obveznosti kot pravne osebe ustanovljene v Sloveniji in je dolžna plačevati dajatve. Predložiti mora obračune davka od dohodkov pravnih oseb in plačevati akontacijo, a ima obenem pri obveznosti plačila od dohodkov pravnih oseb tudi možnost uveljavljanja odbitka v tujini plačanega davka iz naslova poslovanja oziroma opravljanja dejavnosti. 

Podjetje, ki ima registriran sedež v tujini, od koder je tudi upravljano in opravlja celotno poslovanje/proizvodnjo izven Slovenije, pa se šteje za nerezidenta. Kot tak ni zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb, če ne prejema dohodkov, ki bi imeli vir v Sloveniji, kar denimo pomeni, da pri nas nima poslovne enote. Tudi, ko podjetje z registriranim sedežem v tujini, ki ni upravljano iz Slovenije, posluje oziroma ima proizvodnjo v Sloveniji, se poslovanje praviloma šteje za tujo poslovno enoto. Takrat mora plačati davek od dohodkov pravnih oseb. "Tedaj podjetje v državi rezidentstva napove vse svoje svetovne dohodke, pri čemer lahko uveljavlja morebitni plačan davek od dobička poslovne enote v Sloveniji, da se odpravlja dvojna obdavčitev," so pojasnili na Finančni upravi.