Po smrti samostojnega podjetnika se podjetje deduje, pri čemer lahko dejavnost prevzame samo en dedič, ki pa mora izpolnjevati določene zakonske pogoje. Željo nadaljevati mora izrecno izjaviti, da lahko nanj nato preidejo podjetje ter pravice in obveznosti v zvezi z njim. Šele tedaj lahko vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se vpiše kot podjetnik, medtem ko lahko dejavnost začne opravljati šele po vpisu v Poslovni register Slovenije (Ajpes). 

Če med dediči ni želje po nadaljevanju, je potrebno za izbris s.p. na Ajpes predložiti ustrezno izjavo in pravnomočen sklep o dedovanju. Če se dediči ne izrečejo, pa se zapustnikov s.p. avtomatično izbriše iz poslovnega registra po treh mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju, je razložil odvetnik Žiga Marovt.

Morebitna smrt podjetnika poleg na dedovanje vpliva tudi na nadaljnje poslovanje. Kontinuiteto pa je mogoče omogočiti v vsakem primeru, če podjetnik že prej, za časa življenja, imenuje zastopnika, ki je od trenutka njegove smrti pooblaščen za redno poslovanje. V nasprotnem primeru pa je tudi predvidena rešitev. 

"Če podjetnik nima zastopnika za primer smrti ali prokurista, ga v primeru njegove smrti na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes, in funkcija sodno imenovanega zastopnika preneha najpozneje po poteku obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega zastopnika s strani dedičev," je pojasnil odvetnik. Dedič lahko zastopstvo tudi kadar koli prekliče, v času do zapuščinske obravnave pa lahko tudi sodišče določi skrbnika podjetja v primeru več (potencialnih) dedičev, ki med seboj niso v najboljših odnosih, je dodal.

Tudi poslovni delež družbenika je lahko vključen v zapuščinsko maso. Po popisu in oceni se mu določi vrednost in se ga lahko deduje na podlagi oporoke ali zakona. "Predmet dedovanja pri d.o.o. pa ni družba, ki je samostojna pravna oseba, in smrt družbenika načeloma ne vpliva na njeno pravno subjektiviteto," je obrazložil odvetnik Žiga Marovt. Umrli obenem vse do konca zapuščinskega postopka ostaja vpisan kot družbenik v sodnem registru in "v vmesnem obdobju - torej do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju - se lahko zgodi, da bo stanje v podjetju negotovo. Sploh, če gre za enoosebno družbo, kjer je družbenik hkrati tudi zakoniti zastopnik." Družba mora namreč imeti zakonitega zastopnika, če ga po smrti nima, ga mora čim prej imenovati skupščina družbenikov. Če imenovanje slučajno ni možno, pa lahko začasnega direktorja na predlog zainteresirane osebe imenuje tudi sodišče v posebnem nepravdnem postopku.

Kaj je z morebitnimi dolgovi?

Podjetnik lahko za seboj pusti tudi dolgove, za katere so lahko delno odgovorni tudi dediči. "Vprašanje, kdo je odgovoren za poplačilo morebitnih dolgov in v kolikšni višini, je pomembno le v primeru smrti samostojnega podjetnika. S.p. je namreč fizična oseba in odgovarja z vsem svojim premoženjem. Lastniki poslovnega deleža v d.o.o. po drugi strani le izjemoma odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem, pri čemer pa je bistveno, da dedič le vstopi v pravni položaj zapustnika v družbi kot samostojni pravni osebi. Kot že pojasnjeno, pri smrti podjetnika (s.p.) preidejo na podjetnikovega dediča podjetje ter pravice in tudi obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Istočasno tako prevzame odgovornost za njegove dolgove, vendar le do višine podedovanega premoženja," je obrazložil odvetnik Žiga Marovt.

Kakšne so pravice zaposlenih?

Odgovor na vprašanje, kaj čaka morebitne zaposlene po smrti podjetnika, je med drugim odvisen, ali gre za s.p. ali za d.o.o. S smrtjo samostojnega podjetnika – delodajalca kot fizične osebe – preneha veljati pogodba o zaposlitvi, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. "V praksi to pomeni, da pogodbe o zaposlitvi ne prenehajo, če dediči nasledijo dejavnost. Tedaj delavci ohranijo nespremenjeno zaposlitev. Če ni takšnega nasledstva, pa pogodbe o zaposlitvi prenehajo po samem zakonu. Zaradi takšnega prenehanja (ki ni odpoved) delavcu tudi ne pripada pravica do odpravnine," je opozoril odvetnik. Smrt družbenika v d.o.o. medtem nima vpliva na delavce, saj so zaposleni pri pravni osebi kot samostojnem pravnem subjektu, je še dodal.

Po smrti podjetnika se torej odprejo številna vprašanja. Za učinkovitejše in lažje poslovanje podjetja je zagotovo smiselno in najbolje, da si podjetniki za primer smrti že za časa življenja uredijo ustrezna zastopanja v podjetju. "V vsakdanjem življenju in poslovanju je pomembno, da podjetja kljub smrti svojega zastopnika poslujejo s čim manjšimi ovirami in da se v čim manjši meri srečujejo z negotovostmi, ki lahko nastanejo zaradi smrti. Zato je priporočljivo, da se tovrstne situacije vnaprej predvidi, saj je smrt posameznika vsekakor neizogibna okoliščina," je izpostavil Žiga Marovt. Podjetnik lahko to stori na različne načine - v oporoki, z imenovanjem zastopnika za primer smrti ali celo z določbami internih aktov podjetja oziroma z družbeno pogodbo med družbeniki.