Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, ki s svojimi proizvodi in storitvami odgovarja na težave v družbi in ustvarja družbeno korist. Socialna podjetja tako s svojim delovanjem pripomorejo k inovativnemu reševanju socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih družbenih problemov ter zagotavljajo delovna mesta in socialno vključenost ranljivih skupin, je zapisano na gov.si.

So del širšega sektorja socialne ekonomije, ki jo poleg njih sestavljajo še zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije). Nanizani ne smejo biti ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delovati morajo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti ter proizvajati tržne oziroma netržne proizvode in storitve. V njih so zaposlene najbolj ranljive skupine na trgu dela, ki so vsi prikrajšani delavci, resno prikrajšani delavci in invalidi, predvideva Zakon o socialnem podjetništvu. 

Pri socialnem podjetništvu gre za nepridobitno pravno osebo, ki pridobi status socialnega podjetja in ki mora nato ob poslovanju uporabljati naziv s pripisom "socialno podjetje" ali okrajšavo "so.p.". Ne deli premoženja in ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki ter je trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu. Ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč je namen doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.  

Kako pridobiti status socialnega podjetja? 

Status socialnega podjetja lahko pridobijo zgoraj omenjene pravne osebe, če izpolnjujejo pogoje iz Zakona o socialnem podjetništvu, so pojasnili ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ). 

Cilji in načela socialnega podjetništva so po zakonu: krepiti družbeno solidarnost in povezanost, spodbujati sodelovanje ljudi, krepiti sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbujati socialne inovacije, zagotavljati dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvijati nove možnosti zaposlovanja, zagotavljati dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

V socialno podjetništvo se po zakonu prav tako lahko vključujejo zgolj nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev in tudi člani v njih delujejo prostovoljno. Pri upravljanju morajo biti samostojne in neodvisne, ustanovitelji ali lastniki morajo biti enakopravni pri sprejemanju odločitev in v odločanje vključevati tudi druge deležnike (poleg zaposlenih). Poslovanje mora biti pregledno in delovanje v korist vseh – svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti. 

Kot že zgoraj omenjeno, je eden od ključnih pogojev neprofitnost oziroma nepridobitnost. Namen zatorej ni izključno pridobivanje dobička, temveč se premoženje in presežki prihodkov nad odhodki vlagajo v dejavnost in ni dopustna delitev presežkov prihodkov nad odhodki. Socialna podjetja so lahko ustanovljena z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes. S proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu poslujejo po tržnih zakonitostih in lahko vključujejo prostovoljno delo. 

Kje registrirati socialno podjetje?

Registrski organ, ki je glede na pravno obliko socialnega podjetja lahko upravna enota, sodišče ali pristojno ministrstvo, mora v postopku po uradni dolžnosti med drugim preveriti osebne podatke o osebah, pooblaščenih za zastopanje, in ustanoviteljih. V postopku registracije spremembe akta o ustanovitvi, s katero se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje, pa je treba preveriti še podatek, da podjetje ni v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev. 

Obenem se preveri izpolnjevanje zakonskih pogojev za socialno podjetje in obstoj morebitnih omejitev. Namreč, pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja, na katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce. Prav tako ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena članica politična stranka, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti. 

Registrski organ po preverbi izpolnitve pogojev odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe oziroma spremembe v register ter določi, da se pri podjetju ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek "socialno podjetje" (so.p.). Registracijo opravijo pri pristojnem registrskem organu, ki je glede na obliko lahko upravna enota (društvo), pristojno ministrstvo (ustanova), okrožno sodišče (gospodarska družba, zadruga, zavod ...). Status lahko pridobijo sočasno z ustanovitvijo ali naknadno, lahko se mu tudi odpovedo, so razložili na ministrstvu. 

Kakšne so ugodnosti, olajšave, spodbude itd. za socialna podjetja? 

Socialna podjetja lahko uveljavljajo različne ugodnosti. V skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti lahko za prvi dve leti poslovanja prejmejo v brezplačen najem prostore za svoje delovanje. Zakon o javnem naročanju omogoča izvedbo pridržanih javnih naročil za socialna podjetja, socialna podjetja, ki delujejo kot nevladne organizacije, lahko pridobijo status nevladne organizacije v javnem interesu in do odstotek odstopljene dohodnine. V sklopu podpornega okolja za socialna podjetja (Bodi Soc in sPOINT), ki ga MGTŠ financira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, lahko pridobijo brezplačno pravno svetovanje in mentorstvo ter usposabljanja. 25. maja 2023 je načrtovan tudi sejem socialnega podjetništva v Ljubljani, so nanizali na ministrstvu. 

Obenem sta jim bila na voljo vavčerja za digitalni marketing in dvig digitalnih kompetenc, ki jih je omogočal Slovenski podjetniški sklad (SPS); sorodni ukrep se načrtuje tudi v prihodnje. MGTŠ je izvedel več javnih razpisov za razvoj socialnega podjetništva, letos se v aprilu načrtuje nov javni razpis v višini 1,5 milijona evrov za spodbujanje razvoja projektov zadružništva in socialne ekonomije ter v naslednjih letih več javnih razpisov iz evropskih investicijskih skladov, so našteli na MGŠT in dodali, da socialna podjetja ob izpolnjevanju pogojev lahko kandidirajo tudi za druga povratna in nepovratna sredstva, ki jih razpisujejo na ministrstvu oziroma izvajalski organizaciji SPIRIT in SPS. Na voljo so jim tudi (mikro)krediti prek SID banke in lahko sodelujejo na razpisih drugih ministrstev in izvajalskih organizacij, na primer za sredstva LAS in Učne delavnice. 

Politika podpira obstoj socialnih podjetij 

Dejavnosti in področja, na katerih delujejo slovenska socialna podjetja, so različna. Iz evidence je razvidno, da so med njimi podjetja, ki zaposlujejo invalide, se ukvarjajo s socialnim varstvom, humanitarnostjo, gostinstvom, nastanitvijo, izobraževanjem, usposabljanjem, izpopolnjevanjem, izdelavo igrač, sadjarstvom, kmetijstvom ... Po pojasnilih MGTŠ je socialno podjetništvo z družbenim učinkom, ki deluje po trajnostnih okoljsko in družbeno odgovornih poslovnih modelih ter z visoko stopnjo participacije zaposlenih, članov, kupcev in drugih deležnikov, ki jih naslavljajo ali vključujejo v svoje delovanje. Imajo pa nepridobitno in neprofitno naravo, saj Zakon o socialnem podjetništvu prepoveduje delitev dobička oziroma presežkov dohodkov nad odhodki in zapoveduje re-investiranje v njihovo dejavnost, so ponovili. Zato gre večinoma za mikro ali mala podjetja, ki težko konkurirajo na trgu večjim ponudnikom, prav tako socialno podjetje ne deli premoženja in ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki. Omenjeno bi lahko šteli med slabosti. 

Med prednostmi so na MGŠT izpostavili neposredno naslavljanje izbranih družbenih problemov, zaradi organizacijske strukture pa se lahko tudi hitro odzovejo na potrebe trga oziroma ciljnih skupin. Evropska unija jih prepoznava kot ključne gradnike tako industrijskega ekosistema kot tudi partnerje pri reševanju družbenih izzivov. Zato načrtuje tudi več ukrepov za spodbujanje njihovega razvoja, kar se bo neposredno odražalo tudi v ukrepih držav članic. V letu 2023 se na primer načrtuje sprejetje 10-letne strategije razvoja socialne ekonomije, ki ureja razvoj socialnega podjetništva in na podlagi katere bo pripravljen program ukrepov s konkretnimi spodbudami za socialna podjetja. Obenem Evropska komisija načrtuje oblikovanje priporočil Svetu EU, ki bodo zavezujoča za države članice, in sicer v tretjem ali četrtek kvartalu 2023. Usmerjena bodo predvsem v ureditev pravnega, finančnega in podornega okolja za socialno ekonomijo in merjenje družbenih učinkov. Skladno z zakonom in mednarodnimi smernicami se na področju leta 2024 načrtuje sistematično spremljanje in poročanje o družbenih učinkih, kar bo omogočilo pripravo usklajenih in vsebinsko osredotočenih ukrepov, so opisali. 

"Po ocenah Evropske komisije evropski subjekti socialne ekonomije zaposlujejo približno 6,3 odstotka delovno aktivnega prebivalstva in ustvarijo približno osem odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije. V Sloveniji so številke bistveno nižje, saj sektor zaposluje 0,2 odstotka delovno aktivnih in prav toliko prispeva k BDP, kaže ocena iz leta 2019, ki jo je pripravil FDV za Evropsko unijo in ni povsem skladna z definicijo iz zakona. Registrirana socialna podjetja predstavljajo manjši delež subjektov socialne ekonomije, in sicer prispevajo 0,041 odstotka k BDP in zaposlujejo le 0,045 odstotka delovno aktivnega prebivalstva," so pojasnili. V Dokumentu OECD o lokalnem zaposlovanju in gospodarskem razvoju (LEED) z naslovom "Spodbujanje socialnega podjetništva in razvoj socialnih podjetij v Sloveniji, poglobljen pregled politik" pa je navedeno, da dejansko zaposlujejo višji delež delovno aktivnega prebivalstva, to je 0,268 odstotka, s prihodki, ki ustrezajo 0,269 odstotka BDP (brez invalidskih podjetij, ki zaposlujejo 1,37 odstotka aktivnega prebivalstva). Sicer pa je rast števila socialnih podjetij relativno stabilna in v prihodnjih letih pričakujejo podobne trende. Tudi zaradi načrtovanih spodbud.