Na Ajpesu so v letu 2021 zabeležili 183 preoblikovanj samostojnih podjetnikov v gospodarske družbe. Skoraj tretjina s.p., ki so se preoblikovali v d.o.o., je bila v predelovalni dejavnosti, medtem ko se jih je 20 odstotkov ukvarjalo z gradbeništvom. Okoli 13 odstotkov jih je delovalo v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil, približno enak odstotek je opravljalo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, sledila sta promet in skladiščenje. Preostali so bili v drugih dejavnostih. 

Pri približno tretjini primerov je šlo po uradnih dostopnih evidencah za pripojitev k obstoječi gospodarski družbi, pri preostalih dveh tretjinah za prenos s.p. na nov d.o.o. Podatki pa so zgolj okvirni, kajti – kot so dodatno pojasnili – samostojni podjetniki včasih malo pred dejanskim prenosom ustanovijo novo družbo, "kar praktično pomeni, da gre tudi v nekaterih primerih, ki smo jih sicer šteli k pripojitvi k obstoječi družbi, v bistvu za pripojitev na pred kratkim namensko ustanovljeno družbo in ne k d.o.o, ki posluje že dlje časa. Navedeno namreč pomeni, da je lahko odstotek pripojitev k obstoječim družbam v resnici še manjši, kot je naveden." 

Postopki prenosov so različni in se razlikujejo od vsakega posameznega primera, ima pa podjetnik dve možnosti – lahko istočasno ustanovi novo družbo in posel prenese v nov d.o.o. k njej ali pa se pripoji že obstoječemu d.o.o. Prenos je opravljen in učinkuje po vpisu v sodni register, prej in vmes pa je treba pripraviti določeno dokumentacijo in izvesti nujne postopke. Kaj vse je dobro vedeti pred preoblikovanjem s.p. v d.o.o., sta pojasnila svetovalca iz družbe Deloitte Slovenija Uroš Rožič in Maja Pangeršič. 

V katerih primerih je smiselno preoblikovati s.p. v d.o.o. in zakaj? 

Večina podjetnikov običajno začne svojo poslovno dejavnost opravljati kot samostojni podjetnik (s.p.). Tovrstna organizacijska oblika je posebej privlačna na začetku poslovne poti, ko je običajno majhen obseg poslovanja, so nižji prihodki in končni dobiček ter za ustanovitev ni treba zagotoviti osnovnega začetnega kapitala. Nasprotno je namreč treba pri ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) že v postopku ustanovitve zagotoviti osnovni kapital najmanj v višini 7500 evrov. 

Podjetniki se naknadno odločijo za statusno preoblikovanje, ob katerem s.p. prenesejo na novi ali obstoječi d.o.o., zaradi različnih razlogov. Denimo zaradi širitve poslovanja in posledičnega povečanega obsega prihodkov, zaposlovanja večjega števila delavcev, povečanih poslovnih tveganjih in povezani večji odgovornosti, potrebe po večjem financiranju, potencialnega vstopa novih partnerjev in pozitivnega vpliva na konkurenčnost. 

Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. podjetnikom prinaša določene koristi: 

1.    Pravno nasledstvo: D.o.o. v primeru statusnega preoblikovanja kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna in poslovna razmerja, ki so povezana s prenesenim podjetjem samostojnega podjetnika. Navedeno pomeni, da ni potrebno spreminjati obstoječih pogodb o poslovnem sodelovanju s kupci in dobavitelji, pogodb o zaposlitvi ter drugih poslovnih razmerij, saj d.o.o. prevzame vsa poslovna razmerja, ki jih je sklenil podjetnik, ter tako prevzame vse njegove obstoječe pravice in obveznosti iz teh razmerij. 

2.    Davčna obremenitev: Pri d.o.o. je davčna obremenitev pri višjih dobičkih manjša kot pri s.p. Namreč, dobiček d.o.o. je obdavčen z davkom od dohodka pravnih oseb po stopnji 19 odstotkov, izplačilo dobička lastniku pa je obdavčeno z dohodnino po končni stopnji 25 odstotkov. Dobiček s.p. pa je praviloma (če ne gre za obdavčitev po načelu normiranih stroškov) obdavčen po dohodninski lestvici, kar je 16, 26, 33, 39, 45 odstotkov. Poleg dohodnine je s.p. od ustvarjenega dobička dolžan plačati še prispevke za socialno varnost. 

3.    Odgovornost: Samostojni podjetniki odgovarjajo za obveznosti podjetja z vsem svojim premoženjem. V primeru statusnega preoblikovanja je tako poskrbljeno tudi za zaščito podjetnikovega osebnega premoženja, saj družbenik pri d.o.o. za obveznosti družbe ne odgovarja osebno, temveč odgovarja le družba, in sicer do višine njenega premoženja. 

 4.    Večji ugled med poslovnimi partnerji, pritegnitev zunanjih virov financiranja, pozitivni vpliv na konkurenčnost: D.o.o. ima praviloma večjo kredibilnost pri poslovanju na trgu, različice d.o.o. so poznane tudi v tujini (medtem ko s.p. v nekaterih posameznih državah sploh ni poznan), posamezni javni razpisi zahtevajo določeno pravno subjektiviteto prijavitelja ... 

 5.    Pritegnitev sovlagateljev: D.o.o. ima lahko največ 50 družbenikov, s.p. pa je ena fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost. V kolikor torej namerava podjetnik k sodelovanju pritegniti nove partnerje, lahko to stori preko dokapitalizacije z vstopom novih družbenikov, kar je mogoče zgolj v primeru preoblikovanja v d.o.o. 

 6.    Možnost medsebojnega sklepanja poslov: Družbenik lahko sklepa pogodbe z d.o.o., v kateri ima poslovni delež, medtem ko posameznik (fizična oseba) ne more veljavno skleniti pogodbe s seboj kot izvajalcem dejavnosti v obliki s.p. 

 7.    Olajšana možnost upokojitve in možnost sodelovanja naslednikov pri upravljanju družbe: Status prejemnika pokojnine ni združljiv s statusom samostojnega podjetnika. Preoblikovanje s.p. v d.o.o. podjetniku omogoča, da obdrži pokojnino ter hkrati ostane družbenik v d.o.o. in posledično prejema dividende. Preoblikovanje v d.o.o. podjetniku omogoča tudi, da svoje naslednike spodbudi tako, da jim omogoči vstop v družbo, da zasedejo izvršne funkcije in podobno. Hkrati preko udeležbe ostane v družbi stimuliran, da na naslednike prenaša svoje znanje, izkušnje in tako dalje. 

Ključne razlike med s.p. in d.o.o.: 

V katerih dejavnostih so prenosi iz s.p. v d.o.o. bolj pogosti in zakaj? 

Preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. je najpogostejše v: delovno intenzivnih panogah, kjer se zahteva več vložka dela ter večje naložbe v usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, kapitalno intenzivnih panogah, kjer se zahteva večje kapitalne naložbe, in panogah, ki so regulirane, torej pri katerih se zahteva izpolnjevanje določenih pogojev pred začetkom opravljanja dejavnosti. 

Po naših izkušnjah sta primerna razloga za preoblikovanje v d.o.o. želja po uravnavanju prevzetega tveganja s strani podjetnika in davčna razbremenitev. Večje kot je podjetje, večje je pravno tveganje za podjetnika, ki v primeru s.p. za obveznosti družbe odgovarja z vsem svojim osebnim premoženjem. Po preoblikovanju s.p. v d.o.o. pa posameznik za obveznosti družbe ne odgovarja več, temveč za svoje obveznosti odgovarja le družba do višine svojega premoženja. 

Obenem dobičkonosnejše, kot je podjetje, višja je davčna obremenitev za podjetnika, če posluje preko s. p. V primeru ustvarjanja višjih dobičkov pa ga preoblikovanje s.p. v d.o.o. bistveno davčno razbremeni. 

Kakšen je postopek preoblikovanja s.p. v d.o.o.? 

Postopek statusnega preoblikovanja lahko predstavimo v treh fazah: 

1.    Aktivnosti pred samim preoblikovanjem. Pred izvedbo samega preoblikovanja je potrebno: pripraviti računovodske izkaze na izbran presečni dan (dan D), opraviti revizijo podjetja, ki je predmet prenosa (če vrednost presega 100.000 evrov), pripraviti akt o ustanovitvi nove družbe oziroma družbeno pogodbo (v primeru prenosa na novo družbo) ali njeno spremembo in čistopis (v primeru prenosa na že na obstoječo družbo), sprejeti sklep o prenosu podjetja na d.o.o. (sklep o preoblikovanju) ter druge potrebne dokumente (sklep o imenovanju zastopnika ...), ter na primeren način obvestiti zaposlene o prenosu. 

Vezano na dejavnosti pred izvedbo preoblikovanja je potrebno izpostaviti, da je 24. februarja 2021 začela veljati sprememba Zakona o gospodarskih družbah, s katero je prenehala tudi obveznost samostojnih podjetnikov, da pred prenehanjem opravljanja dejavnosti ali prenosom podjetja namero objavijo na spletnem portalu AJPES. Način in obdobje obveščanja upnikov in drugih pogodbenih partnerjev glede nameravanega preoblikovanja je torej prepuščeno odločitvi podjetnika. Vseeno pa iz razloga transparentnosti in v izogib morebitnim neprijetnostim predlagamo, da se jih obvesti pred preoblikovanjem in ne šele po njegovi izvedbi. 

2.    Izvedba preoblikovanja in vpis v sodni register. V obliki notarskega zapisa morajo biti pripravljeni določeni dokumenti, ki so potrebni za izvedbo postopka preoblikovanja (akt o ustanovitvi oziroma družbena pogodba v primeru prenosa na novo družbo, pogodba o pripojitvi in čistopis akta o ustanovitvi oziroma družbene pogodbe v primeru prenosa na že obstoječo družbo). Po sklenitvi dokumentov v ustrezni obliki, notar pripravi tudi predlog za vpis v sodni register, ki ga je dolžno izvršiti registrsko sodišče, če je predlog za vpis popoln in pravno pravilen. 

3.    Aktivnosti po izvedenem preoblikovanju. Po vpisu preoblikovanja v sodni register je potrebno izpolniti zlasti naslednje obveznosti: predložiti zadnji davčni obračun za s.p., priglasiti ugodno davčno obravnavo preoblikovanja na Finančno upravo, če so za izpolnjeni pogoji, po potrebi opraviti registracijo za DDV, urediti status delavcem pri ZZZS (odjava in nova prijava) ... Dodatno se lahko pojavi potreba po izvedbi določenih dodatnih aktivnosti, na primer ureditev formalnosti na banki, obveščanje poslovnih partnerjev, če niso bili vnaprej obveščeni ... 

Kakšni stroški lahko nastanejo ob prenosu in od česa so odvisni? 

Med postopkom preoblikovanja nastanejo različni stroški, ki so odvisni predvsem od velikosti podjetja in zahtevnosti postopka ter seveda tudi od vključenosti posameznih strokovnjakov v sam postopek. Tipično nastanejo stroški notarskih storitev in po potrebi še stroški za: pravnega strokovnjaka (svetovanje in priprava potrebne dokumentacije), davčnega strokovnjaka (svetovanja in priprava dokumentov za davčno optimizacijo transakcije), strokovnjaka s področja računovodstva (izdelava presečne bilance) in revizorja (če je treba vrednost prenesenega premoženja revidirati). 

Vezano na stroške, ki nastanejo med preoblikovanjem s.p. v d.o.o., je treba izpostaviti tudi, da Slovenski podjetniški sklad za obdobje od 1. januarja 2021 do 30. septembra 2023 upravičenim prejemnikom podeljuje vavčer za statusno preoblikovanje družb, ki omogoča povrnitev 60 odstotkov nastalih stroškov vključenih strokovnjakov). Tako je torej s.p. tudi stimuliran k izvedbi statusnega prestrukturiranja. 

Ali bi za preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. svetovali pomoč strokovnjaka, davčnega svetovalca, računovodje in drugih strokovnjakov ter zakaj? 

Upoštevaje dejstvo, da podjetnik praviloma sam ne razpolaga s specifičnimi strokovnimi znanji z vseh področij, ki so sestavni del samega postopka, priporočamo, da za izvedbo preoblikovanja angažira pravnega, davčnega in računovodskega strokovnjaka. S svojim znanjem in izkušnjami bodo pripomogli k strokovni in pravilni izvedbi postopka, s čimer bodo podjetniku prihranili veliko časa in hkrati poskrbeli tudi, da podjetnik izkoristi vse ponujene pravne (denimo pridobitev in koriščenje vavčerja za statusno preoblikovanje družb) in davčne (priglasitev davčne nevtralnosti izvedene transakcije) ugodnosti.