Tudi v Sloveniji se krepi ponudba finančnih spodbud za zagonska podjetja. Mogoče je pridobiti tako zasebna kot javna dodatna sredstva financiranja, vlagatelji pa poleg denarja nudijo tudi dragocene nasvete, izkušnje in povezave, ki so ključni za uspeh na poslovni poti. Različne vrste sofinanciranja in denarne pomoči med drugimi omogočajo tudi na Slovenskem podjetniškem skladu. V okviru javnega razpisa So-investiranje, prek katerega so bila sredstva podjetjem na voljo od avgusta 2019 do decembra 2022, je Sklad skupaj z zasebnimi investitorji vložil sredstva v podjetje, ki se je prijavilo na javni razpis.  

Odgovornost podjetnika do vlagateljev je zakonsko določena in se v razmerju do Sklada ne razlikuje od razmerja do zasebnih investitorjev. Vsi vlagatelji imajo torej enake pravice in pričakovanja, pri čemer si seveda skupaj s podjetnikom želijo čim bolj uspešno delovanje podjetja in izstop z donosom. Sklad podprtim podjetjem v pomoč nudi vsebinsko podporo v obliki mentorstva, izobraževanja, usposabljanja, v okviru katerih so programi, kot so prodajni pospeševalnik, investicijski "bootcamp", startup klinika, imajo pa tudi možnost povezovanja s potencialnimi investitorji in udeležbe na mednarodnih konferencah. 

Kako poteka delovni proces, ko zagonsko podjetje pridobi investitorja?

Podprta podjetja oblikujejo tako imenovani strokovni svet, v katerem so poleg predstavnikov podjetja še podjetniški svetovalec kot zunanji sodelavec Sklada, mentor, ki si ga podjetje izbere iz liste Sklada, predstavnik Sklada in zasebni investitor. Člani sveta se sestanejo trikrat na leto in tedaj jim podjetniki s poročilom predstavijo stanje podjetja, se pogovorijo o morebitnih izzivih in poskušajo skupaj poiskati rešitve, so pojasnili na Skladu. 

Sklad kot investitor pridobi v podjetju poslovni delež v zameno za vplačilo kapitala (osnovi kapital, ažio in vplačana naknadna vplačila) in lahko zaradi pravil državne pomoči kadar koli zahteva izpis porabe sredstev, ki jih mora podjetnik računovodsko beležiti na enem stroškovnem mestu. Tedaj "gre predvsem za preverjanje dvojnega financiranja, da ne bi podjetje pridobilo več virov državne pomoči in uveljavljalo isti strošek kot porabo pri obeh virih. Praviloma pa pri investicijah niso definirani upravičeni stroški, saj tega ne zahtevajo pravila državne pomoči, Sklad namreč za svoj vložek pridobi poslovni delež." 

Kdo odloča o poslovanju podjetja?

Naloga investitorjev po pojasnilih Sklada ni toliko odločanje o pametni in upravičeni porabi v start-up podjetjih. "Seveda mora biti racionalna, a o porabi odločaj(o) zakoniti zastopnik(i), ki odgovarja(jo) za rast in razvoj. Osnova odločitve o investiciji je torej ocena podjetniške ekipe, ki v resnici prepriča investitorja v naložbo. Prav ekipa oziroma ustanovitelji morajo biti kar najbolj motivirani za uspeh podjetja in imeti ustrezne kompetence," so poudarili. 

Odločitve glede poslovanja podjetja niso v domeni investitorjev. Seveda pa lahko vlagatelji svetujejo in prevzamejo določeno nadzorno funkcijo ter pomagajo pridobivati kupce in nove investitorje. 

Kakšne pa so posledice po morebitnem propadu podpiranega zagonskega podjetja? 

Analize kažejo, da preživi okoli 10 odstotkov startupov, še manj pa jih doživi uspeh in žanje velike donose, in na Skladu se seveda zavedajo izredno visokega tveganja ob naložbah v podjetja v zgodnji fazi razvoja. A država vseeno vidi potencial in ocenjuje, da je vredno, zato želi čim večjemu številu zagonskih in rastočih podjetij omogočiti rast in razvoj ter hkrati spodbuditi področje zasebnih investicij, tako fizičnih kot poslovnih oseb. Javna sredstva za investicije, za katere lahko kandidirajo podjetja preko javnih razpisov, so tudi bila in bodo predvidoma na voljo v novi finančni perspektivi, ker Slovenija (zaenkrat še) zelo zaostaja za državami Evropske unije pri investicijah semenskega in tveganega kapitala v inovativna zagonska in rastoča podjetja, so izpostavili na Skladu. 

Kljub pomoči pa – kot že zgoraj navedeno – mnogim podjetjem vseeno ne uspe, kar pa je treba sprejeti in vzeti v zakup. "Tveganje je del podjetniške poti in je tudi neločljivo povezano z možnostjo visokih donosov," opozarjajo. Podjetje ima zakonitega zastopnika, ki je odgovoren za delovanje v skladu z zakonodajo. 

"Pravila porabe sredstev so dovolj enostavna, in če je podjetnik pozoren na navodila, ki jih prejme ob investiciji (kot denimo izogib dvojnemu financiranju ali dokazana zloraba prejete državne pomoči), v primeru neuspešnega poslovanja ni potrebno vračati investicije (neuspešno poslovanje in posledično stečaj podjetja je lahko posledica številnih povsem normalnih tržnih dejavnikov). Podjetniki v okviru vsebinske podpore prejmejo tudi pomoč številnih strokovnjakov z različnih področij. Podjetnik se lahko v dilemi obrne na mentorje, podjetniške svetovalce in zaposlene na Skladu. Veliki večini morebitnih težav se je tako torej možno izogniti," poudarjajo. 

V katerem primeru je treba vrniti sredstva?

Na Skladu se obenem zavedajo, da podjetja ob morebitnem propadu niso sposobna vrniti naložbe. 

Sredstva pa vračajo ob morebitni prodaji celotnega podjetja, ob odkupu poslovnega deleža Sklada s strani obstoječih investitorjev, podjetnikov ali podjetja in tudi ob odprodaji deleža ob vstopu novega investitorja. K vračilu investiranega denarja so podjetniki zavezani tudi, če bi Sklad ugotovil kakšne nepravilnosti pri porabi denarja ali zaradi kršitve pravil državne pomoči.