Še na začetku leta je bila 50-letna Manuela Ferri fizioterapevtka v italijanskem mestu Vicenza. Zdaj je vodja oddaljene gorske koče v deželi Trento. Manuela in njen mož sta namreč prevzela vodenje koče Rifugio Peller in življenje, polno avtomobilov in kaosa, zamenjala za čist zrak in osupljivo pokrajino, poroča spletna stran Euronews.

Za Manuelo je to uresničitev njenih dolgoletnih sanj, ki pa prinašajo tudi veliko dela in prilagajanja novemu načinu življenja. Planinski hotel oz. koča se nahaja na 2.000 metrih nadmorske višine, koča pa ima preproste nastanitve za pohodnike in restavracijo. 

"Z možem sva že od nekdaj ljubitelja gora, že kot otroka," pojasnjuje Manuela. In pred kratkim se je življenje odvilo tako, da druge izbire, kot da se preselita v gore, nista imela. "Moj mož je imel mizarsko podjetje, vendar ga je moral decembra zapreti, ker je delal sam, jaz pa imam fizioterapevtski studio, ki ga lahko odložim za poletno sezono," pravi Manuela.

"Oba sva bila naveličana početi iste stvari in živeti med štirimi stenami in vse se je na pravi način uskladilo," je dejala za omenjeno spletno stran. 

Njuni prvi poskusi, da bi se prijavila za upravljanje gorske koče v bližini njunega doma v Vicenzi, niso bili uspešni, zato sta se morala ozreti še dlje.

Na voljo je bil Rifugio Peller približno 200 kilometrov severno, zato sta poslala prijavo skupaj s 15 drugimi kandidati. Zakonca sta bila uspešna zaradi svojih izkušenj pri delu z ljudmi in predloga, kako bi vodila kočo.

"Na neki način je to isto delo, kot sem ga opravljala prej, le višje in z boljšim razgledom," se šali Manuela.

Kako je voditi oddaljeno gorsko kočo?

 V italijanskih gorah je na stotine koč, od majhnih brez osebja do objektov z nastanitvijo in restavracijami. Njihova skupna značilnost je, da so odmaknjeni in niso priključeni na omrežje ali oskrbo z vodo.

Rifugio Peller oz. planinska koča Peller ima 31 postelj in restavracijo, v kateri strežejo lokalne specialitete. Hrano in druge potrebščine dostavljajo na bližnje parkirišče, kjer jih osebje pobere s svojim vozilom. Električno energijo zagotavljajo generator in sončni kolektorji, vodo pa rezervoarji, v katerih se zbira deževnica. 

Prav oskrba z vodo močno skrbi Manuelo, saj Italijo pesti še eno vroče poletje. "Pri porabi vode smo previdni in pričakujemo, da bodo previdni tudi naši gostje, na primer da se oprhajo na hitro," pravi Manuela. Pretekla leta je bilo tako, da so jim vodo morale lokalne oblasti dostavljati s helikopterjem, saj jo je do konca sezone zmanjkalo. 

Gre za družinski posel

Pri upravljanju planinske koče gre za delo cele družine. Manuela skrbi za goste, njen brat Gabriele skrbi za spletno stran, njen mož Rivael pa za vzdrževanje. 

Poleti v koči potekajo različni dogodki, med drugim glasbeni večer z lokalnim pevskim zborom, tečaji nabiranja in uporabe zdravilnih zelišč ter glasbeni nastopi.

A dela se 24 ur na dan. Gre za delo, ki zahteva celega človeka. Na trenutke je zelo kaotično, pravi Manuela, a sproščata nas svež zrak in neprecenljiv razgled. "To je popolna sprememba življenjskega sloga in to nam daje energijo," je še dodala. 

Povzeto po Euronews.