Konec junija 2022 je bilo v Sloveniji 124.961 fizičnih oseb z dejavnostjo. Med njimi je bilo 69.220 oziroma 55 odstotkov samostojnih podjetnikov, ki mesečno odvajajo določen znesek za davke ob upoštevanju normiranih stroškov. Višina priznanih normiranih odhodkov se pri njih določi v odvisnosti od doseženih prihodkov v davčnem letu in obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj se tako imenovanim normirancem obeta višja obdavčitev, kajti v davčni reformi so med drugim predvidene spremembe višine odhodkov, ki se jih priznava pri ugotavljanju davčne osnove v sistemu normiranih odhodkov.

Ob sprejetju trenutnega predloga se bodo pri polnih normirancih priznali normirani odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov na letne prihodke do 35.000 evrov. Za del dohodka nad 35.000 in do 100.000 evrov se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov, pri višjem zaslužku se ne bo priznalo nič normiranih odhodkov. Pri popoldanskih samostojnih podjetnikih se bodo upoštevali normirani odhodki v višini 40 odstotkov prihodkov, vendar ne več kot 20.000 evrov. Poleg navedenega se predlaga jasnejšo določitev pogoja za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov in podaljšanje obdobja nepretrgane vključenosti v zavarovanje iz pet na devet mesecev, so sporočili z ministrstva za finance.

Višji davki se torej ne obetajo zgolj za polne normirance, ki letno ne zaslužijo več kot 35.000 evrov, saj se zanje ne spreminja nič. Za vse preostale pa bo prišlo do zmanjšanja razpoložljivega dohodka oziroma do višje obdavčitve, pri čemer bo znesek povišanja obdavčitve odvisen od višine doseženih prihodkov. 

Tako bo imel normiranec s prihodkom v višini 60.000 evrov po predlogu za 2.000 evrov višjo davčno obveznost, s prihodkom v višini 100.000 evrov pa bo plačal 5.200 evrov več davkov. Za popoldance se po predlogu upoštevajo normirani odhodki v višini 40 odstotkov prihodkov, vendar ne več kot 20.000 evrov. Zanje se bo davčna obveznost povečala, in sicer se bo zavezancu s prihodkom v višini 15.000 evrov zvišala za 1.200 evrov, zavezancu s prihodkom v višini 25.000 za 2.000 evrov, zavezancu s prihodkom 60.000 evrov za 4.000 evrov, zavezancu s prihodkov v višini 100.000 evrov pa se bo davčna obveznost zvišala za 4.000 evrov, kažejo izračuni finančnega ministrstva.

Ministrstvo za finance: Cilj je pravičnejši sistem, torej plačevanje davkov po ekonomski moči

Na finančnem ministrstvu se zavedajo, da bodo imele spremembe v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za posameznike posledico povečanje davčne obveznosti. "Vendar je obenem treba poudariti, da je ob vrednotenju vplivov potrebno upoštevati, da se ob ohranitvi enostavnosti sistema zasleduje tudi povečanje pravičnosti sistema, torej v večji meri obdavčevanje po ekonomski moči," so izpostavili in dodali, da "sistem normiranih odhodkov predstavlja pomembno spodbudo za uporabo nezakonitih praks na trgu dela in prilagajanja zavezancev s prikrivanjem dejanskega razmerja oziroma stanja". 

Kot cilj po njihovih navedbah posredno zasledujejo "tudi pravičnejšo participacijo v sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in sistemu socialnih zavarovanj". Nadalje so še navedli, "da v sistem vstopajo predvsem tisti iz storitvenih dejavnosti, ki so stroškovno neintenzivne (strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, informacijske in komunikacijske dejavnosti, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti)." Ob storitvenih dejavnostih so namreč tudi načeloma nižji stroški, ni tako veliko nabav opreme in materiala kot denimo pri dejanskih.

Na finančnem ministrstvu so nadalje poudarili, "da je ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odločitev samega zavezanca. Torej bodo imeli zavezanci z višjimi dejanskimi odhodki od normiranih možnost odločitve za osnovni način določanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Tako in z dejstvom, da v osnovnem sistemu lahko uveljavljajo tudi olajšave na ravni dohodka iz dejavnosti in na ravni sintetične obdavčitve, bodo lahko preprečili znižanje razpoložljivega dohodka." 

Normiranci z višjimi odhodki bodo torej lahko vstopili v sistem dejanskih, če bodo ugotovili, da se jim bolj obrestuje. "Za tiste, ki imajo dejanske odhodke nižje od normiranih, predlagana sprememba zgolj pomeni višjo stopnjo usklajenosti normiranega dohodka z dejanskim dohodkom zavezanca, kar pomeni večje približevanje obdavčevanju po ekonomski moči posameznika," so obrazložili. A tedaj bodo morali voditi tudi knjigovodstvo, kar pa na finančnem ministrstvu ne vidijo kot veliko oviro. "Dejstvo je, da tudi mali poslovni subjekti potrebujejo knjigovodske oziroma računovodske informacije za druge nedavčne, lastne namene," so navedli.

Navedene spremembe bodo lahko tudi vplivale na vse ugodnosti oziroma socialne pomoči, za katere se upravičenost določa na podlagi upoštevanja materialnega položaja posameznika. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so namreč pojasnili, "da spremembe pri obdavčitvi normiranih s. p. lahko vplivajo na vse pravice iz javnih sredstev, torej tako na mesečne (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine) kot na letne (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija malice in kosila, subvencija vrtca)". Pri normirancu se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dohodek ugotavlja zdaj tako, da se dobiček zmanjša za obračunano dohodnino, "torej se kot dohodek upošteva razlika med prihodki in 80-odstotnimi normiranimi odhodki v celotnem davčnem obdobju. Tako se pri 1000 evrov prihodkov avtomatično šteje, da je nastalo za 800 evrov odhodkov, čeprav so dejanski odhodki osebe lahko manjši, kar pomeni, da je lahko njena kupna moč oziroma dohodek višji od dejansko upoštevanega." Kakšen bo vpliv na navedeno, bo odvisno od posamičnega primera.

Obeta se predvidoma 56 milijonov evrov dodatnih prihodkov iz dohodnine

Če potegnemo črto – za približno 22.800 oziroma 66 odstotkov od vsega skupaj dobrih 34.500 polnih normirancev se davčna obveznost ne bo spremenila. Za vse preostale in tudi za popoldanske normirance, ki jih je skupaj okoli 36.000, se bo predvidoma zvišala, saj se jim priznani normirani odhodki znižujejo na 40 odstotkov. Tako znižanje normiranih stroškov bo po oceni finančnega ministrstva pomenilo 56 milijonov evrov dodatnih prihodkov iz dohodnine, pri čemer je izračun narejen ob upoštevanju podatkov iz obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodkov iz dejavnosti, doseženih v letu 2021.

Predlagatelji poudarjajo, da je trenutni sistem normirancev za določene preveč davčno ugoden, da omogoča zlorabe in da višina davkov ne odraža dejanskega zaslužka oziroma ekonomskega statusa zavezanca. Samostojni podjetniki po drugi strani odgovarjajo, da plačujejo dovolj in da jim ne pripadajo vse pravice kot redno zaposlenim. Med drugim izpostavljajo, da kljub plačevanju v zdravstveno blagajno nimajo plačane bolniške, da jim nihče ne pokriva izpada dohodka ob morebitnem dopustu, da znižujejo brezposelnost. Ne izključujejo, da bodo morali ob morebitnem višanju davkov zapirati podjetja, da bo višja brezposelnost ali/in da se bo še bolj razpasla siva ekonomija. Spremembe še niso potrjene, a verjetno bodo. V kolikšni meri in kakšen bo njihov vpliv, pa bo pokazal čas.