1. Theranos in revolucionarni krvni testi, ki nikoli niso obstajali

Podjetje Theranos je obljubilo, kar se je zdravnikom do tedaj zdelo nemogoče: testiranje krvi bolnikov s stokrat manjšim volumnom krvi kot pri običajnih hematoloških testih.

Theranos je leta 2003 pri rosnih 19 letih ustanovila Elizabeth Holmes, potem ko je opustila študij na univerzi Stanford. Zahvaljujoč svojim revolucionarnim obljubam je bil leta 2010 Theranos vreden že milijardo dolarjev in je pritegnil na stotine milijonov dolarjev naložb. Na vrhuncu v začetku leta 2015 je bilo podjetje vredno skoraj devet milijard dolarjev.

Vendar pa je Theranos v resnici leta lagal vlagateljem, bolnikom in medijem. Izvršna direktorica Holmes in njeni najožji sodelavci so ponarejali rezultate testiranj, zavajali partnerje glede zmogljivosti svojih tehnologij, prodajali okvarjene naprave, ki niso delovale po obljubah, in v medijskih nastopih zanikali obtožbe o goljufijah.

Kljub zavajanju vlagateljev Holmesova ni mogla mimo znanstvene skupnosti, ki jo je na koncu razkrinkala. Theranosova inovativna tehnologija testiranja krvi se je izkazala za izmišljeno. Krvnih preiskav preprosto ni bilo mogoče narediti na način, kot je Holmesova opisala, njene razlage so se izkazale za absurdne. Pri tako mikroskopskih količinah krvi je namreč izjemno težko doseči natančne rezultate.

Po preiskavi Komisije za vrednostne papirje in borzo sta bila Holmes in predsednik Theranos Ramesh Balwani obtožena goljufanja vlagateljev, zdravnikov in bolnikov. Holmes je maja začela prestajati 11-letno zaporno kazen, medtem ko je Balwani prejel 13 let zapora. Ocenjuje se, da sta povzročila približno milijardo dolarjev neposredne škode.

2. FTX in devet milijard dolarjev poneverjenih v samo treh letih

Kripto valute so revolucionirale globalne finančne transakcije in naložbe, hkrati pa omogočile nekaj ogromnih goljufij. Uspeh bitcoina je povzročil povsem nov finančni sektor, pa tudi nove, pogosto zelo sofisticirane zločine. FTX, tretja največja svetovna borza kripto valut, in njen ustanovitelj Sam Bankman-Fried sta odličen primer, kaj se lahko zgodi v tem sektorju, ko se z denarjem drugih ljudi ravna napačno.

Danes 31-letni Bankman-Fried je leta 2019 ustanovil FTX in ta kripto borza je hitro dosegla tržno kapitalizacijo 32 milijard dolarjev. Toda koren poznejših težav je bila ustanovitev hedge sklada Alameda Research dve leti prej. Izkazalo se je, da so Bankman-Fried in njegovi najožji sodelavci poleg luksuznega življenja na Bahamih z denarjem strank FTX pokrivali Alamedine dolgove.

V samo dveh letih je več kot 80 vlagateljev FTX prineslo približno dve milijardi dolarjev kapitala. FTX je postal priljubljen zaradi dogovorov in partnerstev z blagovnimi znamkami. FTX se je na primer pojavil na uniformah sodnikov Major League Baseball in sodeloval s slavnimi osebnostmi, kot so Tom Brady in njegova bivša žena Gisele Bündchen, Steph Curry, Shaquille O'Neal in Naomi Osaka.

Toda konec leta 2022 se je vse spremenilo. In zelo hitro so propadli.

Alamedina bilanca stanja je nato pokazala kar 5,82 milijarde dolarjev sredstev v žetonih FTT FTX. To je bilo 193 % več od skupne tržne vrednosti davka na finančne transakcije, ki je takrat znašala približno tri milijarde dolarjev. To pomeni, da je imela Alameda v svojem stanju več žetonov FTT, kot jih je na svetu.

Takoj se je začel stampedo vlagateljev, ki so hiteli reševat svoj denar. FTX in Alameda sta bankrotirala pred koncem leta 2022. Komisija za vrednostne papirje in borzo je Bankman-Frieda obtožila goljufanja vlagateljev s preusmeritvijo denarja iz FTX v Alameda Research. Tožilci ameriške vlade so to označili za eno največjih finančnih prevar v zgodovini. Ukradenih je bilo okoli devet milijard dolarjev.

Bankman-Fried je bil na sojenju spoznan za krivega v vseh sedmih točkah obtožnice. Izrek sodbe je predviden za 28. marec 2024, skupna možna kazen pa je 115 let zapora.

3. Ruja Ignatova – piramidna shema in skrivnostno izginotje

OneCoin je bil oglaševan kot revolucionarna kripto valuta z lastno verigo blokov. Ustanovitelj je trdil, da bo konkurenca bitcoinu, vendar ni imel nobene verige blokov, bil je le piramida in tržna shema. Kljub temu, da ga je kripto skupnost relativno hitro razkrila kot prevaro, je OneCoin uspel privabiti milijarde dolarjev naložb po vsem svetu. Tudi v Sloveniji.

To navidezno kripto valuto je leta 2014 ustanovila doktorica mednarodnega prava Ruja Ignatova, Bolgarka, ki je odraščala v Nemčiji. Nato je potovala po Evropi in svoj OneCoin promovirala pred številnim občinstvom. To je bilo obdobje, ko je bila kripto valuta priljubljen kovanec in so vlagatelji hiteli po pričakovano hiter in lahek dobiček, ki ga je obljubljala Ignatova, poroča spletna stran Index.hr.

OneCoin je dejansko prodajal izobraževalne pakete o finančnem poslovanju, kar je strankam dalo pravico do rudarjenja. Cene paketov so se gibale od 100 do 100.000 dolarjev z različnimi stopnjami pravic do nakupa žetonov. Toda rudarjenje ni bilo zabeleženo. Namesto tega je bil OneCoin ustvarjen v programskem jeziku SQL, tako da je za razliko od varne in decentralizirane verige blokov njegovo kodo mogoče spremeniti brez sledi (kar izpodbija celoten namen kripto valute).

Poleg tega je bilo z OneCoinom mogoče trgovati le na interni "tržnici", ki nikoli ni popolnoma delovala. Do leta 2017 je imel OneCoin tri milijone članov/vlagateljev.

Ker dobička ni bilo, so se za ta primer začele zanimati številne nacionalne policije in tožilstva. Oktobra 2017 je FBI izdal mednarodno tiralico za Ružo Ignatovo na podlagi obtožbe sodišča v New Yorku zaradi goljufije z vrednostnimi papirji. Toda takrat 37-letna bolgarska prevarantka se je 25. oktobra 2017 vkrcala na let iz Sofije v Atene z milijardami dolarjev v svojem virtualnem žepu. Po tem je niso več videli. Bolgarski mediji so pozneje špekulirali, da jo je ubila mamilarska mafija, a FBI še vedno ponuja 250.000 dolarjev za informacijo, ki bo vodila do aretacije "kripto kraljice".

Nihče ne ve, kam so izginile približno štiri milijarde dolarjev, ki jih je zbrala Bolgarka. V preiskavah po svetu so našli le drobtinice. OneCoin je verjetno največja kripto prevara vseh časov, glede na to, da je šlo za potegavščino, ki za vlagatelje sploh ne bi mogla ustvariti nobene vrednosti.

4. Najmanj 2,4 milijarde dolarjev ukradeni prek Bitconnecta

Bitconnect je najbolj znan in za vlagatelje najdražji primer prevare prek ICO ali prve ponudbe kripto valute. ICO običajno zažene tehnološko zagonsko podjetje, ki vlagateljem prodaja notranje žetone kripto valute. Vlagatelji kupujejo žetone v upanju, da bo podjetje uspešno in se bo vrednost žetonov povečala. Glede na to, da ni nobenega zagotovila, da bo ICO dosegel svoje načrte, se vlagatelji dejansko poslavljajo od denarja.

Bitconnectova platforma je bila predstavljena leta 2016 in je temeljila na izvirnem žetonu, imenovanem BCC, ki je danes brez vrednosti. Ameriški preiskovalci so pozneje ugotovili, da gre za še eno piramidno shemo, ki je z denarjem zadnjih vlagateljev poplačala prve vlagatelje.

Na tej anonimno vodeni platformi so lahko uporabniki svojo kripto valuto posojali podjetjem v zameno za izjemne donose, odvisno od dolgoročnosti posojila. Na primer, posojilo v višini 10.000 dolarjev za 180 dni naj bi vsak mesec prineslo približno 40 odstotkov.

Vsa posojila Bitconnect so bila denominirana v ameriških dolarjih, vendar jih je bilo treba poravnati v BCC. Torej so morali uporabniki za plačilo posojila položiti bitcoin na platformo in ga nato zamenjati za BCC po tržnem tečaju. Poleg tega so bile obresti in glavnica posojila izplačane samo v BCC, kar pomeni, da so jih morali uporabniki po izteku posojila pretvoriti nazaj v bitcoin ali dolarje.

Obljuba Bitconnecta o dnevnih izplačilih previsokih in zajamčenih obresti je mnoge, vključno z ustanoviteljem Ethereuma Vitalikom Buterinom, privedla do zaključka, da gre le za trženjsko shemo, ki se za nikogar ne bo dobro končala. Toda sodelovanje vlagateljev v programu je privedlo do naravnega povečanja vrednosti BCC, ki je v manj kot enem letu dosegla 400 dolarjev. Tržna kapitalizacija Bitconnecta je narasla na 2,6 milijarde dolarjev.

Januarja 2018 je Bitconnect nenadoma prenehal delovati. V izjavi na svoji spletni strani je platforma poudarila, da je bila zaustavitev posledica nenehne negativne kampanje v medijih, nenehnih napadov DDoS in zahtev regulativnih organov za vrednostne papirje, da ustavijo nezakonite dejavnosti z neregistriranimi vrednostnimi papirji.

Ustanovitelj Bitconnecta Satish Kumbhani iz Indije in njegov prvi sodelavec, 45-letni Američan Glenn Arcano, sta leta 2021 na sojenju v San Diegu priznala krivdo za goljufanje 4500 ljudi iz 95 držav. Arcaro je priznal, da je Bitconnectovo ponudbo kripto valut in digitalno izmenjavo napačno predstavil kot donosno naložbo. Oglaševal je Bitconnectov lažni "trgovalni bot" in "programsko opremo za nestanovitnost" kot zajamčena načina za dobiček iz nestanovitnosti trga kripto valut. Prejel je 38 mesecev zapora.

Vendar se je 36-letni Kumbhani pred izrekom sodbe vrnil v rodno Indijo in nato izginil. Nič čudnega, saj mu grozi 70 let zapora. Ocenjuje se, da so bili prek Bitconnecta vlagatelji ogoljufani za najmanj 2,4 milijarde dolarjev. Ameriško tožilstvo je pred približno enim letom objavilo, da jim je uspelo najti 57 milijonov dolarjev za vrnitev ogoljufanim vlagateljem.

5. Goljufija Thodex v vrednosti dveh milijard dolarjev in 11.196 let zapora

Thodex je bila turška menjalnica kripto valut, ki jo je leta 2017 lansiral takrat 24-letni Faruk Fatih Özer, ki pred tem ni končal srednje šole. Ko je aprila 2021 prenehal poslovati, je imel 391.000 strank. Thodex je med drugim znan po tem, da je v Turčiji postavil prve bitcoin bankomate. Skupni obseg transakcij do novembra 2020 je znašal tri milijarde dolarjev.

Razvoju in širitvi Thodexa je botrovalo nenehno zniževanje vrednosti turške lire, zato je veliko turških državljanov poiskalo zaščito svojih prihrankov pred izgubo vrednosti v kripto valutah. Poleg tega se je Özer v javnosti uspel uveljaviti kot finančni strokovnjak, ki se je spretno povezal z državnim establišmentom in spletel prijateljstva med vladnimi uradniki in vplivnimi politiki.

Ta kripto borza je izvajala tudi različne nagradne akcije za privabljanje novih uporabnikov in svežega kapitala. Zadnja kampanja je bila povezana s kripto valuto dogecoin in se je končala le nekaj dni, preden je Thodex zaprl svoja vrata, izkazalo se je dokončno, domnevno zaradi kibernetskega napada in pogajanj z bančnimi partnerji. Nič od tega ni bilo res.

Özer je medtem zapustil Turčijo in se zatekel v Tirano, glavno mesto Albanije, skupaj z dvema milijardama dolarjev v kripto valuti na svojih računih.

Pritožbe strank so vodile do preiskave in nalogov za aretacijo Özerja in 81 drugih osumljencev, vključno z njegovimi brati in sestrami. Za Özerjem je bila razpisana Interpolova rdeča tiralica. Postalo je jasno, da je ustanovitelj Thodexa denar porabil za osebne potrebe in ogoljufal več kot 100.000 vlagateljev.

Poleti 2022 so Özerja aretirali in izročili Turčiji. Na sojenju je bil spoznan za krivega pranja denarja, goljufije in organiziranega kriminala. Tožilci so zanj zahtevali 40.562 let zapora, a je na koncu dobil "le" 11.196 let. Absurdno dolge zaporne kazni so v Turčiji postale običajne, odkar so leta 2004 odpravili smrtno kazen.

Özer se je na sodišču branil, da se "ne bi obnašal tako amatersko", če bi bil njegov namen res zločinski.

Povzeto po Index.hr