Marsikatero slovensko podjetje podcenjuje verjetnost napada in se zanaša na improvizirane varnostne ukrepe. Napadalci pa ravno takšno samozadovoljnost izkoristijo najhitreje. Skriti stroški, ki nastanejo ob incidentu, pogosto presegajo začetno škodo, zato je razumevanje in preprečevanje tveganj danes pomembnejše kot kadar koli prej.
Cena se pokaže šele, ko je prepozno
Finančne posledice kibernetskega incidenta se razkrijejo v več plasteh, pogosto pa podjetje najprej zazna neposredne stroške, kot so popravilo sistemov, obnova podatkov ali najem zunanjih strokovnjakov. A to še ni vse. Velik del škode nastane zaradi izgubljenih prihodkov, zamujenih projektov in prekinjenega poslovanja, saj lahko podjetje v času incidenta več dni ali tednov sploh ne deluje. Za mnoge je to obdobje, ko se ustavi dobava, prekinejo naročila in se sesujejo procesi, ki temeljijo na digitalni infrastrukturi.
Drugi, še bolj zahrbtni finančni udar, so posledice neizpolnjevanja zakonodaje. Novi ZInfV-1 in evropska direktiva NIS2 zahtevata strogo izpolnjevanje varnostnih standardov, kar pomeni, da lahko podjetje ob incidentu odgovarja tudi z vidika skladnosti. Globe, ki jih predvideva zakonodaja, niso zanemarljive, poleg tega pa se podjetje znajde pod nadzorom inšpekcij, kar dodatno obremeni stroške in energijo, potrebno za sanacijo. Ko podjetje na koncu potegne črto, ugotovi, da bi bil strošek preventivne zaščite večkrat nižji od posledic incidenta.
Ko se poslovanje preprosto ustavi
Operativni vplivi so tisti, ki jih podjetje občuti najhitreje in najmočneje. Ko sistemi odpovejo, pogosto odpovedo celotni procesi. V času, ko je vsak poslovni korak povezan s podatki ali omrežjem, je zaustavitev informacijske infrastrukture praktično enaka zaustavitvi podjetja. Tudi manjši incident, ki povzroči le začasen izpad, lahko povzroči kaos v delovnem procesu, saj zaposleni nimajo dostopa do ključnih orodij, stranke pa ne dobijo odgovorov.
Dolgotrajni izpadi povzročijo še večje težave. Ko podjetje nima vzpostavljenih varnostnih kopij ali zanesljivih postopkov obnovitve, je ponovna vzpostavitev sistema zapletena, dolgotrajna in včasih celo nemogoča. Veliko slovenskih podjetij, zlasti manjših, se pri tem zanaša na razpršene in nenadzorovane varnostne prakse. To pomeni, da v trenutku incidenta nimajo jasnega načrta, kdo ukrepa, katera orodja uporabiti in kako učinkovito obnoviti ključne procese.
In potem je tu še zaupanje strank, ki lahko hitro zbledi
Ugled podjetja je paradoksalno najtežje pridobiti, a najlažje izgubiti. Kibernetski incident močno vpliva na to, kako stranke, partnerji in širša javnost dojemajo podjetje. Ko pride do izgube podatkov ali napada, ki ohromi poslovanje, se ustvari vtis neodgovornosti, kar lahko odvrne tako obstoječe kot potencialne stranke.
Še posebej problematično je, da ugleda ni mogoče popraviti čez noč. Tudi po uspešni obnovi sistema in uvedbi dodatnih varnostnih ukrepov dvomi strank pogosto ostanejo. Podjetje mora investirati v komunikacijo, transparentnost in dokazovanje, da je varno. To pa zahteva čas in stroške, ki jih večina podjetij ni načrtovala.
Zakaj slovenska podjetja vse pogosteje izbirajo celovite varnostne rešitve?
Zaradi kompleksnosti groženj in vse strožjih zakonskih zahtev se številna slovenska podjetja odločajo za celovite varnostne storitve, ki niso več le tehnološka podpora, temveč strateško partnerstvo. Tovrstne rešitve jim omogočajo, da imajo nadzor nad varnostjo, stalni odzivni mehanizem in dostop do strokovnjakov, ki razumejo sodobne napade. Vse bolj opazna je tudi prednost domačih varnostnih centrov, ki zagotavljajo hitrejše odzivne čase, večjo preglednost nad upravljanjem podatkov in slovensko infrastrukturno umestitev.
Eden najbolj uveljavljenih primerov v Sloveniji so varnostne rešitve T-2, ki podjetjem ponujajo popoln nabor storitev: od preventivnih pregledov, stalnega nadzora in naprednega odziva na incidente do izobraževanj zaposlenih in vzpostavitve skladnosti z NIS2 ter ZInfV-1. Posebna prednost je, da T-2 deluje kot slovenski varnostni center, njegove strežniške infrastrukture pa se nahajajo v Sloveniji, kar zagotavlja visoko raven varnosti in skladnosti. Podjetje je vključeno tudi v evropski projekt Intercept, kar dodatno potrjuje njegovo vlogo pri krepitvi kibernetske varnosti na evropski ravni.
Celovitost zaščite kot nova poslovna nuja
Celovite varnostne rešitve so za sodobna podjetja postale ključni element poslovne stabilnosti. Digitalna infrastruktura danes ni več le podpora poslovanju, temveč njegovo jedro. Kibernetska zaščita mora zato vključevati tako tehnološka orodja kot procesne in organizacijske elemente. Ko se podjetje odloči za sistematičen pristop, bistveno zmanjša možnost izpada in hkrati poveča svojo odpornost.
Varnostna kultura je postala temelj sodobnega podjetja. Slovenska podjetja, ki uvedejo takšen pristop, se hitreje prilagodijo spremembam, izpolnjujejo zakonske zahteve in ustvarijo varnejše okolje za svoje zaposlene, stranke in partnerje. S tem se kibernetska varnost preobrazi iz stroška v konkurenčno prednost.
Kibernetski incidenti se bodo v prihodnje le še stopnjevali, napadi pa bodo postajali bolj sofisticirani in pogostejši. Slovenska podjetja, ki razumejo svojo ranljivost in pravočasno vlagajo v ustrezne rešitve, bodo bolj pripravljena na digitalne izzive. Izkušnje kažejo, da prav podjetja, ki varnost vključijo v svojo strategijo, hitreje okrevajo po incidentih in s tem zmanjšajo dolgoročne posledice.
Sponzorirana objava
