Visionect. Od leta 2007 so iz majhne pisarne v Ljubljani zrasli v globalno uspešno podjetje z okoli 60 zaposlenimi in s približno 4500 zadovoljnimi strankami po celem svetu. Njihov glavni produkt je Joan, celostna rešitev za učinkovito upravljanje hibridnega delovnega okolja. Zakulisje uspešnega slovenskega podjetja je predstavil soustanovitelj in tehnični direktor Luka Birsa. Spregovoril je o začetkih, prelomnicah in izzivih ter pojasnil, zakaj so se kot eno redkih slovenskih podjetij odločili za štiridnevni delovni teden.

Kako bi laiku razložili, kaj pravzaprav počnete v Visionectu?

Pod našo vodilno blagovno znamko Joan razvijamo tehnološke rešitve za upravljanje delovnega okolja. Poenostavljeno: podjetjem pomagamo pri učinkovitem upravljanju sejnih sob in delovnih mest, pri digitalnem vodenju registra obiskovalcev ter pri ažurnem in naprednem internem komuniciranju.

Skoraj vse naše rešitve za sodobno pisarno vključujejo tudi brezžične zaslone z izjemno nizko porabo električne energije. Namestitev naprav je preprosta in brez kablov, polni pa se jih dva do trikrat na leto. Prav na področju zaslonov na osnovi e-papirja smo pionirji in vodilni v svetu.

Kako se je porodila prva ideja in kako ste razvijali produkte?

Začeli smo kot študenti, brez podrobnega načrta, a z ogromno idejami in veliko željo po ustvarjanju. Prvi preboj smo dosegli z razvojem Geoffreyja – vodoodporne tablice za naročanje hrane. To je bilo še pred pojavom iPada.

Ideja je bila napredna, a slovenski trg zanjo ni bil pripravljen. Nato smo prepoznali priložnost v tehnologiji e-papirja in jo začeli ponujati drugim, tujim podjetjem kot platformo. Ključni prednosti sta bili nizka poraba energije in brezžična uporaba, od tedaj pa smo postopoma globalno rasli.

Kako ste se financirali na začetku?

Začeli smo z lastnimi sredstvi in z dohodki od manjših projektov. Nato smo pridobili investicijo lokalnega sklada, sledilo je še nekaj dodatnih vlaganj. Skupno smo zbrali okoli 4–4,5 milijona evrov. Zadnja leta poslujemo izključno iz prihodkov in smo stabilno, dobičkonosno podjetje.

Kdaj je bil prvi resen preboj, kdaj ste vedeli, da se obeta uspeh?

Ko smo lansirali zaslon za prikazovanje zasedenosti sejnih sob, so nas preplavili z naročili. Brez večjega oglaševanja in marketinških aktivnosti je bil ogromen odziv. V dveh mesecih smo prodali več naprav, kot prej v več letih razvoja drugih produktov.

Ugotovili smo, da rešujemo problem, ki resnično obstaja. Zlasti v večjih podjetjih, kjer potrebujejo preprosta orodja za organizacijo, komunikacijo in sodelovanje.

Danes imate stranke po vsem svetu. Kdo so največji?

Imamo več kot 4500 strank, največ v ZDA, Veliki Britaniji, Nemčiji, državah Beneluksa, Avstraliji, Singapurju, in med večjimi naročniki so IKEA, Samsung, Panasonic, Siemens, NASA, NBA ekipe, kot so New York Knicks, pa tudi številna tehnološka in finančna podjetja.

Najbolje nam gre na trgih z dobro kupno močjo in velikimi podjetji, kar zahteva visoko stopnjo digitalizacije delovnih procesov. Torej tam, kjer več vlagajo v tehnologijo in v uporabniško izkušnjo zaposlenih.

Sodelujete z velikimi, največjimi. Kako ste uspeli kot slovensko podjetje na globalnem, zelo konkurenčnem trgu?

Z vztrajnostjo, fokusom in nenehnim prilagajanjem, učenjem in izpopolnjevanjem. Naši konkurenti so Microsoft, Google, Zoom – torej res velike korporacije. A mi ponujamo specifične rešitve, ki jih drugi ne. Trg je izjemno konkurenčen, ampak lahko uspeš, če si prilagodljiv, hiter in res razumeš uporabnika.

In trajnostno ste naravnani ...

Naši zasloni na tehnologiji e-papirja porabijo do 99 odstotkov manj energije kot LCD-ji, kar jih uvršča med energetsko najučinkovitejše rešitve na svetu. Dobri so za uporabnika in tudi za okolje.

Ste tudi izjemno inovativni. Kako pri vas poteka proces inoviranja?

Začetna ideja pogosto izhaja iz konkretnega problema. Na podlagi tega razvijemo prototip, ga preizkusimo pri uporabnikih, spremljamo odzive in na podlagi ugotovitev izpilimo končno rešitev. Ves čas ostajamo v tesnem stiku s strankami, njihov povratni odziv pogosto pomembno vpliva na nadaljnji razvoj, v ospredje pa postavljamo uporabnost in preprostost uporabe.

Veljate za zaposlenim prijazno podjetje. Kaj to pomeni v praksi?

Naša delovna kultura temelji na zaupanju, svobodi in odgovornosti. Ne štejemo delovnih ur in ne zahtevamo prisotnosti v pisarni. Pomembno je, da je delo opravljeno kakovostno in pravočasno, ne pa, kdaj ali od kod nekdo dela. 

Pred leti smo uvedli štiridnevni delovni teden, tako da zaposlenim plačamo za pet dni, delajo pa štiri. Delovnik je fleksibilen, eni si prost dan vzamejo v petek, drugi v ponedeljek, prilagajajo si delovne dni, da zadostijo potrebam podjetja in opravijo delo.

Sprva smo eksperiment uvedli v inženirskih ekipah, danes pa velja za večino zaposlenih in je prilagojen posameznim funkcijam. Ključno je, da so naloge opravljene.

Pokazalo se je, da v štirih dneh naredimo celo več kot prej v petih. Produktivnost se je povečala za okoli 30 odstotkov, zaposleni so zadovoljni in motivirani, absentizem se je zmanjšal.

Imamo hibridni delovni model – ljudje lahko delajo od doma, v tujini ali pridejo v pisarno. Eden naših sodelavcev je devet mesecev delal iz Azije, vmes potoval z družino v devet držav ter hkrati uspešno in dobro delal.

Zaposlujemo tudi ljudi iz oddaljenih krajev, denimo iz Maribora in Ljutomera, in ne vidim potrebe, da bi izgubljali dragocen čas v prometni gneči. Sodelavce imamo po vsem svetu, v ZDA, na Nizozemskem ...

Med ugodnostmi so tudi soba z aktivnostmi za sprostitev in rekreacijo, kotički za mirno delo, kužkom prijazna pisarna. Ljudem želimo omogočiti, da pridejo v službo z veseljem – ne z odporom.

Kako se to pozna pri iskanju kadra?

Zaradi drugačnega pristopa in fleksibilnosti zagotovo izstopamo. Čeprav vemo, da na trgu dela primanjkuje tehnoloških profilov, s prijetnim delovnim okoljem, svobodo in ugodnostmi pritegnemo dober kader, ki ga tudi praviloma obdržimo.

Imamo doktorje znanosti, zaposlene z visoko, univerzitetno izobrazbo ... Zaposlili smo nekaj tujih študentov, ki so prišli v Slovenijo na izmenjavo. Imamo denimo kar nekaj sodelavcev iz Makedonije.

Zaposleni v veliki večini dolgo ostanejo pri nas; nekateri so z nami že 10, 12, celo 17 let – torej od samega začetka. Tudi tisti, ki odidejo, pogosto rečejo, da šele po odhodu zares spoznajo, kako dobro so se imeli pri nas. Nekaj se jih tudi vrne, kar kaže, da očitno delamo prav in da smo dober zaposlovalec.

Vsaka uspešna zgodba ima tudi izzive. Kateri trenutki so bili najtežji?

Nekaj jih je res bilo, a smo vse premagali. Eden večjih izzivov je bil izbruh pandemije COVID-19, ko so se zaprle pisarne in se je čez noč ustavilo poslovanje. A dokaj hitro smo se prilagodili in se preusmerili v fleksibilne rešitve, vključno z mobilnimi aplikacijami, naročniškimi storitvami, digitalnim upravljanjem delovnih procesov. Osredotočili smo se na stranke in jim ponudili rešitve, da smo zadostili njihovim potrebam. Naučili smo se, da je prilagodljivost ključna.

Kako na vaše poslovanje vplivajo geopolitične napetosti in trgovinske vojne?

Podjetje je v preteklosti prebrodilo že več tovrstnih ciklov in trenutne napetosti nimajo večjega vpliva. Res je, da so se nekateri trgi nekoliko zaprli in postali bolj zadržani in manj zapravljajo, a vseeno zelo dobro poslujemo. Lansko leto je bilo eno najboljših doslej, letošnje bo po pričakovanjih še uspešnejše.

Poslujemo namreč z naročniškim modelom, kar nam zagotavlja stabilen prihodek. Za partnerska podjetja smo zelo pomembni na področju informacijske tehnologije. Povpraševanja ostaja veliko kljub zelo konkurenčnemu trgu, kjer delujejo tudi velikani, kot so Microsoft, Google in Zoom.

Delno je ovira slovensko poslovno okolje, ki je odlično za zasebno in družinsko življenje, za poslovni razvoj pa žal zelo nestabilno in nepredvidljivo.

Kaj vas žene naprej?

Jasna vizija. Do leta 2028 želimo izboljšati delovno izkušnjo več kot 10 milijonom zaposlenih po vsem svetu. Če jim lahko z našimi rešitvami zmanjšamo stres, odpravimo birokratske ovire in jim omogočimo, da se posvetijo bistvu svojega dela, smo dosegli svoj cilj in poslanstvo.

Kaj bi svetovali mladim podjetnikom, ki sanjajo o uspehu na globalnem trgu?

Pogovarjajte se s potencialnimi strankami. Ne izgubljajte časa s popolno verzijo produkta, temveč najprej pozorno poslušajte trg in njegove potrebe. Noben poslovni načrt ne preživi stika z realnostjo, če ne rešuje resnične težave.

Mi smo dolgo časa razvijali, pa na začetku ni bilo uspeha. Ko smo začeli poslušati trg, so se stvari obrnile na bolje. Naš prvotni načrt je bil, da bomo produkt razvili v šestih mesecih s 50.000 evri, v resnici pa smo potrebovali pet let in 500.000 evrov, kar je točno desetkrat več.

Slovenci smo tehnično zelo močni, a na področjih prodaje in marketinga imamo še veliko prostora za rast.

In ... ne bojte se tujine. Pogosto je lažje uspeti zunaj kot doma. Slovenski trg je majhen s previdnimi kupci in omejenim financami, medtem ko imajo v tujini večjo kupno moč in so bolj pripravljeni tvegati. Predvsem Američani so odprti za nove ideje in ni razloga, da bi se omejevali le na lokalno okolje.

Se vam zdijo informacije pomembne? Vam je članek všeč? Delite ga s svojimi prijatelji!