Izdelki za izposojo morajo biti kakovostni

Prostor je odprt šele nekaj dni, a so ljudje že podarili več kot sto predmetov. "Veseli smo, ker gre za stvari, ki so res kakovostne," pove Eva, ki je tudi ena izmed soustanoviteljic slovenske coworking skupnosti. "Vidi se, da gre za stvari, ki jih ljudje ne bi radi zavrgli, vedo pa, da jih ne uporabljajo." Predmetov, ki ne bodo dovolj ohranjeni, niti ne bodo sprejeli. Imajo seznam, kaj bi najraje videli na svojih policah. Sestavljajo pa ga že od lanske pomladi, ko so pričeli na najrazličnejših dogodkih ljudi prositi, da zapišejo, kaj bi si na tak način želeli izposoditi. "Bili smo presenečeni nad odzivom, saj je praktično vsak z veseljem rešil vprašalnik, kar se po navadi res ne zgodi." Zanimivo je, da se je med željami izredno pogosto znašel aparat za sladoled, ki je že našel prostor na njihovih policah. "Mi smo samo platforma," pojasni Perčičeva. "Ljudje povedo, kaj si želijo."

Priljubljeno tudi med tistimi, ki imajo dovolj denarja, da bi izdelek kupili

Takšna tako imenovana ekonomija souporabe postaja vse bolj priljubljena ne le zaradi tega, ker marsikomu pride prav, da lahko dobi v uporabo nekaj, kar si ne bi mogel finančno privoščiti. Tudi tisti, ki bi si nov izdelek lahko kupili, čutijo, da je danes družba že malo preveč potrošniško naravnana. Zakaj bi si vendar kupil nekaj, kar veš, da ne boš potreboval več kot enkrat ali dvakrat? Česar ne boš uporabljal več kot enkrat na leto, ko se denimo odpraviš na počitnice? In zakaj ne bi podaril nečesa, kar ti doma le jemlje prostor in nabira prah? "V tem času, ko se stran meče vse več stvari, je smiselno, da se na tak način trudimo podaljšati življenjski cikel izdelkov. Pa tudi čas prihraniš. Ni ti treba delati cele analize, da bi videl, kaj se ti najbolj izplača kupiti, kaj je najbolj ugodno …"

Idejo je Eva dobila, ko je prebrala članek o berlinski knjižnici Leila. A zanimivo je, da ima ta po petih letih delovanja 500 članov, ljubljanska pa jih ima že sedaj 100. "Zaradi tega sem začela razmišljati, da gre za koncept, ki ima morda celo večjo prihodnost v manjših mestih, kjer je še vedno nekaj več lepila med prebivalci, zato se skupnost lažje vzpostavi. Mislim, da bi knjižnica reči lahko zaživela tudi v kraju, ki ima samo pet ali deset tisoč prebivalcev." Tudi zato, ker se koncept souporabe najbolj promovira z izkušnjo. Če nekdo takšno knjižnico preizkusi in je zadovoljen, je običajno tako navdušen, da o tem pove vsem svojim prijateljem in znancem. Eva pričakuje, da se bo v Sloveniji hitro odprlo še več takšnih prostorov. "Idealno bi bilo, če bi šel vsak lahko do takšne knjižnice peš," pravi.

V Savskem naselju so knjižnico reči odprli kot del projekta, ki želi v najstarejšo ljubljansko sosesko vdihniti nekaj novega življenja. "Ampak tudi v Berlinu, kjer to ni bil del koncepta, se je zgodilo ravno to. Spontano se je razvila skupnost." Trenutno so med člani tako mladi kot stari, ena izmed članic ima tudi 96 let. Če knjižnici podariš predmet z njihovega seznama želja, jo lahko leto dni obiskuješ brezplačno. Kot v pravi knjižnici pa seveda obstaja tudi zamudnina.