Nekateri poklici obstajajo tudi zato, da delajo naš vsakdan prijetnejši in lepši na pogled. Za enega izmed teh se šola tudi Luka Zorman, dijak 1. letnika Srednje ekonomske storitvene in gradbene šole Kranj. Izbral je poklic slikopleskarja, saj uživa v kreativnem delu, k odločitvi pa je pripomoglo tudi dejstvo, da gre za zelo iskan poklic na trgu dela in ga služba po končani šoli praktično že čaka. Poleg kreativne žilice, pa mora imeti slikopleskar tudi smisel za delo z ljudmi. Luka pravi, da v šoli pri teoriji posvetijo veliko časa temu, kako svetovati stranki, katero barvo izbrati, da bo počutje v prostoru prijetnejše, in kako z barvami na pogled ustvariti nižji ali višji strop.
Slikopleskar je ves čas v gibanju, a nikoli v naporu, pravi Luka. Pri njegovem poklicu mu je všeč sproščenost pri delu, saj lahko ob delu posluša glasbo, ob tem pa pade v igro z barvami, uživa v risanju vzorcev in se igra z vedno novimi dekorativnimi tehnikami. Ne želi si biti tisti slikopleskar, ki samo prebarva prostor in gre, ampak si želi s stranko najti posluh za črkoslikarska dela, vzorce in dekorativne tehnike na fasadah in reklamnih panojih. Prav zato pa je pomemben praktičen pouk, ki poteka v šolski delavnici, poleg tega pa v prvih dveh letnikih opravijo tri tedne, v zadnjem letniku pa kar pet mesecev prakse pri delodajalcu.
Za poklic slikopleskarja se mladi lahko izobražujejo v triletnem programu, ki lahko poteka večinoma v šoli in šolskih delavnicah ali pa v vajeniški obliki, kjer velik del izobraževanja poteka pri izbranem delodajalcu. Dijak lahko po zaključnem izpitu šolanje nadaljuje v dveletnem poklicno tehniškem izobraževanju. Po končani poklicni maturi pa se lahko vpiše na višjo ali visoko strokovno šolo. Ob opravljanju dodatnega petega predmeta, ki se ga opravlja skupaj s poklicno maturo, pa je možen vpis na marsikateri univerzitetni študij.
Slovenija je znova uvedla sistem vajeništva, kjer srednješolci pri dejanskem delodajalcu razvijajo svoje talente in se usposabljajo za prevzemanje samostojnih delovnih nalog. Praktično usposabljanje v realnem delovnem okolju izboljšuje prehod iz izobraževanja v zaposlitev in posledično prispeva k razvoju gospodarstva. Mladi pridobijo poklicne kompetence, neposreden stik s trgom dela in socialno mrežo poznanstev, delodajalci pa spoznajo kompetenten in strokoven kader, s katerim ohranjajo in gradijo svojo konkurenčnost. Delodajalci so pripravljeni prenašati praktična znanja na dijake, kar je pomembno predvsem za tiste poklice, ki so očem bolj skriti in pogosto veljajo za nepriljubljene, čeprav so zaposlitvene možnosti po šoli zelo visoke. Med njimi je kar nekaj takih, ki so na slovenskem trgu že nekaj časa deficitarni. Poleg slikopleskarjev so to še zidarji, oblikovalci kovin – orodjarji, tesarji, natakarji, kamnoseki, mizarji, steklarji in elektroinštalaterji, če naštejemo nekaj od njih.
Raziskava Napovednik zaposlovanja prikazuje, da se je v letu 2018 kar polovica (49,2 odstotka) delodajalcev srečalo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Katere razloge za to izpostavljajo največkrat? V 37,9 odstotka je bilo to pomanjkanje delovnih izkušenj, v 27,2 odstotka neustrezna izobrazba in pri 22,5 odstotka pomanjkanje poklicno specifičnih znanj. Zato je pomembno, da tudi mladi ozavestijo situacijo na trgu dela in glede na svoje želje in interese premislijo tudi o poklicnem izobraževanju. Poklicno šolanje mladim ponudi široko paleto znanj in praktičnih izkušenj že med šolanjem, prav tako pa so jim odprte vse možnosti za nadaljevanje šolanja na fakulteti.
Za devetošolce se bliža najpomembnejši datum tega šolskega leta – 2. april, skrajni rok za vpis v srednje šole. Po tem datumu pa imajo bodoči dijaki možnost do 23. aprila za morebitni prenos prijav v srednje šole za šolsko leto 2019/2020. V pomoč pri odločanju o nadaljnji poklicni poti in kot vir informacij o poklicnem izobraževanju je mladim lahko spletno mesto Moja izbira, kjer lahko v sekciji Poklici za jutri spoznajo mlade vzornike in njihove navdihujoče zgodbe, pridobljene s poklicnim izobraževanjem.
Sponzorirana vsebina
