"Velikokrat se sliši, da je obrtni poklic manjvreden. Pa ni tako. Danes so to najbolj iskani poklici." Tako je bilo slišati na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu (Mos), besede pa je izrekel predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. Prav v omenjeni zbornici opozarjajo, da je treba spodbuditi mlade in njihove starše, da bi se v večjem številu odločali za obrtne poklice.

Dela je veliko, kadra pa ni

Že dlje časa poročamo, da so razmere na trgu dela skrb vzbujajoče. Številni delodajalci namreč poročajo, da za kvalificirana delovna mesta ne dobijo primernega kadra, tako da ga iščejo tudi v tujini.

Anketa, ki jo je med delodajalci opravil Zavod za zaposlovanje, je pokazala, da se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta nekaj manj kot polovica delodajalcev (45,7 odstotka) srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Velika podjetja so se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov srečala v 68,8 odstotka primerov. V anketi, ki so jo izvedli aprila in maja, je sodelovalo 2881 delodajalcev, pri katerih je bilo zaposlenih 357.000 oseb.

V Združenju delodajalcev Slovenije so že lani opozarjali, da pomanjkanje delovne sile postaja vse večja težava. Slednje se bo treba čim prej lotiti, in sicer z različnimi ukrepi, kot so na primer omilitev birokratskih ovir, boljšo povezavo med izobraževalnim sistemom in trgom dela ter spodbujanje starejših.

V Sloveniji je kadrovski bazen že skoraj izčrpan: med delodajalci poteka oster boj za dobre delavce. Slednji imajo izkušnje ter specifična znanja in veščine. A ker je takega kadra izredno malo in nam beži v tujino, nekateri delodajalci skušajo do njega priti tudi s posebnimi ukrepi in akcijami. Spomnimo na primer podjetja Akrapovič: delavcem so ponujali 250 evrov, če so pripeljali varilca za proizvodnjo. Tako so pridobili kar 89 kandidatov za varilce sestavljavce in imajo trenutno zapolnjena vsa delovna mesta, za katera so ponujali nagrado.

V jeklarski Skupini SIJ so v sklopu pobude "Pripelji prijatelja" letos pridobili 12 novih sodelavcev, ki delajo v deficitarnih poklicih, in akcija je še vedno aktualna. Tudi pri njih se soočajo s pomanjkanjem tehničnih kadrov. "Ta trenutek bi takoj zaposlili približno 30 delavcev s specifičnimi znanji, ki jih na trgu dela močno primanjkuje. V našo sredino vabimo predvsem strojne tehnike, elektrotehnike, ključavničarje, električarje, lužilce, talilce in zidarje," so sporočili.

Ostra tekma za kvalificirani kader

Kriza se bo le še poglabljala, saj se je tekma za kvalificirani kader že začela odvijati tudi med državami. Tisti delavci, ki imajo pravi poklic, lahko tako izbirajo ne le med delodajalci, temveč tudi med državami, v katerih bodo delali. Nekateri delodajalci poleg odličnih plač nudijo tudi ugodne nastanitve (tudi za družinske člane), dodatke k plači, možnosti razvoja kariere, omogoča napredovanja in podobno.

A da se ne osredotočamo le na delodajalce, ki so v skrbeh. Hudo je tudi za tiste, ki si želijo delati, a zaposlitve ne dobijo, čeprav je dela veliko. Razlogi za to so različni: dokončana izobraževanja, s katerimi so v resnici postali nezaposljivi, pomanjkanje poklicnih veščin in znanj …

Zato je še kako pomembno, da se mladi pri izbiri karierne poti odločajo tudi na podlagi povpraševanja na trgu dela.

Na naši spletni strani Cekin.si smo v okviru projekta "Poklici za jutri" predstavili mlade, ki so se odločili, da se vpišejo na srednje poklicne šole. Gre za mlade ljudi, ki v svojih poklicih neizmerno uživajo in žanjejo veliko uspeha.

Razbili bomo mite: vsem, ki ste do teh poklicev skeptični, saj menite, da si bodo mladi tako zaprli vrata kariernega razvoja, bomo pokazali poti, kako lahko po dokončanju poklicnih in strokovnih šol nadaljujejo šolanje in se vpišejo na marsikateri univerzitetni študij. Prav tako bomo dokazali, da noben poklic ni manjvreden. Kot smo že enkrat na naši spletni strani zapisali: bolje biti uspešen avtoličar kot zanič zdravnik. Gre za posameznika in njegove talente. Odvetnik je lahko povprečen, kuhar pa je lahko virtuoz. Vse je odvisno od tega, ali bodo mladi (in še posebej njihovi starši) prisluhnili želji in talentu, ki tli v njih.

Še eno zanimivo dejstvo, ki so nam ga predstavili v Centru za poklicno izobraževanje: dijaki omenjenih šol žanjejo uspehe – tako doma kot v tujini. Učitelji se trudijo, da jih naučijo timskega dela, vodenja projektov, primernega pristopa do reševanja težav ... In to jim tudi uspeva. 

Na voljo tudi štipendije

Danes je za poklice s končano srednjo poklicno šolo razpisanih kar 19.700 prostih delovnih mest. In v prihodnjih letih bo povpraševanje po takšnih poklicih še raslo. Med poklici, v katerih je predvidenih največ zaposlitev, je veliko takih, ki so že dlje časa deficitarni. Kaj so deficitarni poklici? Poklic je deficitaren, če povpraševanje delodajalcev po kadrih s takim poklicem znatno presega ponudbo iskalcev zaposlitve.

Zato je pomembno, da mlade, ki že od malega gojijo strast do ročnih del in ustvarjanja, spodbujamo na poklicno pot. Seveda, če jih to veseli.

Lahko se potegujejo za štipendijo za deficitarne poklice, dobili bodo možnost praktičnih vaj, lahko se bodo udeleževali tekmovanj ...

Teorija brez prakse ...

Država je spoznala, kako pomembno je praktično usposabljanje mladih oz. bodočih kadrov. Zato je še kako pomembno, da izobraževalni sistem in gospodarstvo tesno sodelujeta, tudi skozi sistem vajeništva.

"Danes ni le predsodek, ki ga pogosto slišimo, da mladi, ko pridejo v podjetja, še nič ne znajo, temveč se res pogosto dogaja, da nekateri nimajo niti osnovnih veščin, ki bi jih moral imeti po končanem izobraževanju. Skratka, s praktičnim usposabljanjem v podjetjih vzgajamo mlade za lažji vstop v svet dela, jih opremljamo s kompetencami, do katerih v šolskem okolju ne morejo, prav tako pa dajemo znak tudi širšemu okolju, kakšne kadre potrebujemo in kje so primanjkljaji in kako jih preprečiti. Menim, da bi s takim sistemom zmanjšali število mladih brezposelnih – saj vemo, da je brezposelnost med mladimi velika, na drugi strani pa nam v gospodarstvu primanjkuje ustrezno usposobljenih. In nenazadnje s praktičnim usposabljanjem v podjetjih zmanjšujemo tudi zelo neupravičeno stigmo, da so delovni procesi v podjetjih naporni, nevarni in škodljivi – prav nasprotno, z vlaganji v zadnjih dvajsetih letih predvsem v industriji so se delovni pogoji izrazito izboljšali, žal pa mnogi industrijo še enačijo z delovnimi razmerami v prejšnjem stoletju," pravi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. 

Največ pomislekov imajo starši otrok

Starši za svoje otroke želijo le najboljše. To je popolnoma normalno. A zaplete se pri odgovoru na vprašanje, kaj je najboljše za vašega otroka. 

Kdo načrtuje prihodnost vašega otroka – on sam ali vi? Ali dovolite, da se vaš otrok sam odloči, na katero šolo se želi vpisati? Ali imate načrte za vašega otroka in zahtevate, da jim sledi? Kaj bi storili, če bi vam otrok rekel, da želi biti mizar oz. mizarka, slaščičarka oz. slaščičar, elektrikar oz. električarka ...? 

Boste otroku prisluhnili? Ali ga boste v njegovih načrtih podprli, in sicer brez predsodkov? Ali pa ga boste od teh sanj odvrnili in s številnimi predsodki, ki jih gojite do teh poklicev, prepričali, da je on več vreden? 

Naj končamo z besedami, s katerimi smo začeli: "Velikokrat se sliši, da je obrtni poklic manjvreden. Pa ni tako. Danes so to najbolj iskani poklici."