Svež veter v gostinstvu je 21-letni Emin Tiganj, ki je med šolanjem po naključju ugotovil, da je gostinec po duši in srcu. Emin obožuje svoje delo in tega ne skriva, njegov entuziazem in profesionalnost pa cenijo tudi gostje priljubljene restavracije v samem centru Ljubljane.

Emin je med šolanjem za organizatorja poslovanja v gostinstvu in turizmu med praktičnim delom spoznal, da ima neverjeten občutek za detajle in strast za delo z ljudmi. Povsem pričakovano je bilo, da nadaljuje strokovno in poglobljeno šolanje za delo v gostinstvu.

Po samo treh mesecih šolanja je na evropskem tekmovanju postal barman leta, kar je bila dodatna potrditev, da mu delo leži in je bila poklicna pot izobraževanja povsem pravilna odločitev. Na podlagi zanimanja in uspeha je dobil tudi priložnost, da se preizkusi kot asistent profesorja in s tem pridobil tudi nekaj pedagoških izkušenj. "Natakarji smo na pol psihologi. Ker se pogovarjamo z ljudmi, razberemo njihovo slabo voljo ali pa veselje in za njih ustvarimo izkušnjo, s katero veselje še potenciramo ali pa jim morda polepšamo dan," pove Emin o dodani vrednosti svojega poklica.

Izobraževanje za poklic natakarja poteka v triletnem programu gastronomija, ki se v večini izvaja v šoli in šolskih delavnicah, del pa tudi v vajeniški obliki, kjer izobraževanje poteka pri izbranem delodajalcu. Emin je imel na ta način možnost spoznati delo na praksi pri vrhunskem kuharju z Michelinovo zvezdico na italijanski strani Brd.

Po zaključnem izpitu je nadaljevanje šolanja mogoče v dveletnem poklicno- tehniškem izobraževanju. Po končani poklicni maturi je mogoč vpis na višjo ali visoko strokovno šolo, z opravljenim dodatnim, petim predmetom na poklicni maturi pa se srednješolcem odprejo vrata za vpis tudi na marsikateri univerzitetni študij.

Slovenija je znova uvedla sistem vajeništva, kjer srednješolci pri dejanskem delodajalcu razvijajo svoje talente in se usposabljajo za prevzemanje samostojnih delovnih nalog. Praktično usposabljanje v realnem delovnem okolju izboljšuje prehod iz izobraževanja v zaposlitev in posledično prispeva k razvoju gospodarstva. Mladi pridobijo poklicne kompetence, neposreden stik s trgom dela in socialno mrežo poznanstev, delodajalci pa spoznajo kompetenten in strokoven kader, s katerim ohranjajo in gradijo svojo konkurenčnost. Delodajalci so pripravljeni prenašati praktična znanja na dijake, kar je pomembno predvsem za tiste poklice, ki so očem bolj skriti in pogosto veljajo za nepriljubljene, čeprav so zaposlitvene možnosti po šoli zelo visoke. Med njimi je kar nekaj takih, ki so na slovenskem trgu že nekaj časa deficitarni. Poleg delavcev v gostinstvu so to še kamnosek, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin, pek, mizar, zidar, tesar, elektrotehnik, avtokaroserist in še bi lahko naštevali.

V vsakem poklicu lahko napreduješ, nadaljuješ izobraževanje ali pa izkažeš svoje spretnosti na mednarodnih tekmovanjih in si s tem odpreš marsikatera vrata ter pridobiš neprecenljive izkušnje. V pomoč pri odločanju o nadaljnji poklicni poti in informacije o poklicnem izobraževanju ti je lahko spletno mesto Moja izbira, mlade vzornike in njihove navdihujoče zgodbe, pridobljene s poklicnim izobraževanjem, pa spoznaj na portalu Poklici za jutri.

Sponzorirana vsebina