Ko smo brskali po spletni strani zavoda za zaposlovanje, smo ugotovili, da je na dan 18. oktober v Sloveniji razpisanih 24 prostih delovnih mest za elektroinštalaterje. Morda se bo ta številka nekomu zdela nizka, a če spremljate trend povpraševanja po dobrih in izkušenih električarjih, boste ugotovili, da je ta trend stanoviten. Še več: tuji delodajalci, ki so domači bazen kadrov že popolnoma izčrpali, vse pogosteje primerne in izkušene delavce iščejo tudi pri nas. 

Še danes je mogoče zaslediti predsodke, da je poklic elektroinštalaterja garaški in da ni spoštovan. Pa poglejmo, ali to res drži: se vam zdi popolnoma samoumevno, da ob vstopu v stanovanje prižgete luči? Da na električnem štedilniku skuhate kavo ali čaj? Morda zunaj divja nevihta in bliskajo strele, a vi ste s svojo družino mirni, saj veste, da imate na bloku strelovod? Ste poleti med vročinskim valom uživali v prostoru, ohlajenem s klimatsko napravo? In zdaj se vprašajte: kdo je poskrbel, da vse omenjeno deluje, vi pa ste posledično zaradi tega mirni in zadovoljni? Elektroinštalater. 

Zato je težko verjeti, da ta poklic ne bi bil spoštovan, saj so to ljudje, zaradi katerih naše življenje teče v normalnih in prijetnih tirnicah. 

Elektroinštalater namreč uredi "električno napeljavo v notranjih prostorih tako za potrebe razsvetljave kot za potrebe računalniškega omrežja, internetne povezave, telefonske napeljave, klimatske naprave ali za napeljavo alarmnega sistema in postavitev strelovoda", je zapisano na spletni strani mojaizbira.si, kjer so predstavljeni številni poklici. Gre za spletno stran, na kateri bodo bodoči dijaki in njihovi starši odkrili številne uporabne informacije o poklicih, pa tudi šolanju in možnosti poznejše zaposlitve. Večina poklicev je tudi predstavljena skozi zelo uporabne videoprispevke. 

Tako so na primer za elektroinštalaterja zapisali, da novo postavljena ali prenovljena stavba oziroma gospodarski objekt ne more brez posega inštalaterja, ki opravi vse potrebno za napeljavo električnega toka po celotni stavbi. Delavec mora preučiti in upoštevati predpisano dokumentacijo ter se tudi posvetovati z lastnikom stanovanjskega objekta. 

Po navadi se njegovo delo deli v dve fazi – grobo, ko uporablja tudi udarne aparate, in fino. Najprej mora namreč pripraviti vse potrebno, da lahko položi žice, pri tem pa poskrbi, da so njegovi posegi v stavbo čim manj vidni. Sledi fina montaža, kot je namestitev razdelilne omarice, povezava vtičnic, stikal in luči ... Na koncu mora še opraviti test, ali vse deluje brezhibno. 

Elektroinštalaterji morajo biti vestni delavci, ki se zavedajo odgovornosti svojega dela. Ena spregledana napaka in lahko se zgodi tragedija. Gre za izjemno natančne ljudi, ki se vsake naloge lotijo z visoko mero odgovornosti in rezultate preverijo dvakrat. Dobro je, da pozna osnove gradbeništva, zlasti gradbenih materialov in njihovih lastnosti. To mu olajša odločanje o poteku napeljave električnega toka v objektu. 

Številni so se tudi odločili za samostojno pot, saj je dela res veliko. Vemo, da dobrega električarja (tako kot avtomehanika in vodovodarja) ne smete izpustiti iz rok. Večina jih tudi priporoča družinskim članom in prijateljem, tako da gre reklama o dobri storitvi od ust do ust. Zanesljivim in dobrim delavcem dela ne zmanjka.

In tu se že srečamo z drugim deficitarnim poklicem, in sicer s poklicem zidarja. Odkar obstaja človeštvo, se gradi. Zidar zida posamezne elemente zgradbe in jih med seboj povezuje v trdno stabilno konstrukcijo. Zato mora poznati različne vrste opečnih zvez, načine medsebojnega povezovanja in montiranja elementov. Gradi temelje, zidove, stebre, strope, mostove, betonira ceste in predore. Sanira tudi stare stavbe. 

Zidar mora poznati različne gradbene materiale. Veliko je ročnega dela, pri tem pa je pomemben čut za statiko in oblikovanje. Poznati mora gradbene predpise in se jih držati. Delo poteka v skupini, tako da so zidarji močno odvisni od svojih sodelavcev. Če en ne opravi naloge, bo trpelo tudi delo drugih v skupini. Sicer je vodja gradbišča tisti, ki razporeja in nadzoruje delo, a velikokrat se zgodi, da tudi sami zidarji predlagajo določene rešitve. Saj smo vsi velikokrat slišali zgodbe, ko je zidar poučil arhitekta, da je za določeno nalogo izbral neustrezen gradbeni material, kajne? 

Je pa res, da gre za zelo zahtevno delo, ki poteka v različnih vremenskih razmerah – v vročini in mrazu, dežju in snegu. Prav tako je veliko dela na višini, tako da bodo tisti, ki je ne prenašajo, na gradbenih odrih neuporabni. Zidarji po odrih plezajo, pogledujejo v globino, ko jim z dvigalom posredujejo materiale in orodje in podobno. Pogosto se dela več kot osem ur na dan, veliko je tudi sezonskega dela. Prav tako se je treba zavedati, da gre velikokrat za terensko delo, tako da so v tem času družine ločene. 

Zidar je lahko tudi samostojni podjetnik ali zaposleni v manjši skupini. Tako se osredotoči le na prenove hiš in stanovanj, nudenje uslug manjših popravil (zidu, ometa, stopnic ...). 

Tisti, ki se odločijo za ta poklic, morajo biti zelo natančni, saj si nihče ne želi krivega stropa ... Tudi potrpežljivi morajo biti. Številna dela namreč potrebujejo čas, natančnost in tudi predviden počitek, da se gradbeni material posuši. 

Ko se gradijo naši domovi, moramo imeti v mislih tudi tesarja. Tesar se poklicno ukvarja predvsem z ročno obdelavo lesa in postavitvijo različnih lesenih elementov in konstrukcij. Pri gradnji sodeluje z zidarji, krovci, stavbnimi kleparji in drugimi delavci na gradbišču. Načrtuje in izdela različne lesene obloge, stopnišča, pode in tlake, podporne stebre in druge lesne elemente, kjer je potrebna spretna ročna obdelava lesa. Po navadi so to ljudje, ki so ustvarjalni, razmišljujoči in analitični. 

V tem sklopu bi lahko našteli še kar nekaj profilov delavcev, ki so potrebni za postavitev doma ali druge stavbe ter ureditev okolice. Mizarji, kamnoseki, steklarji, slikopleskarji ... Za te poklice je razpisano tudi vajeništvo. V preteklem šolskem letu je namreč v Sloveniji prvič poskusno potekal sistem vajeništva. Ta je izrednega pomena, saj mladi pri delodajalcih razvijajo veščine in se učijo praktičnih znanj. Delodajalci upajo, da bodo tako prišli do kakovostnega kadra, s katerim bodo gradili svojo konkurenčnost – tako na domačem kot tujem trgu. 

Navdihujoče zgodbe mladih, ki so se odločili za poklicno pot, si poglejte na spletni strani Poklici za jutri.

Sponzorirana vsebina.