Mehatronik. Gre za enega izmed deficitarnih poklicev, pri katerih so imeli delodajalci v zadnje pol leta najpogosteje težave pri iskanju ustreznih kadrov, napovedi zaposlovanja pa ga uvrščajo med 20 najbolj pogostih poklicev, za katere bodo slovenski delodajalci iskali delavce tudi letos.
Jure Korbar je eden izmed tistih mladih, ki se zaveda situacije na trgu dela in se je odločil za poklic mehatronika. Kot sam pravi, biti strokovnjak samo iz enega področja velikokrat ni dovolj, saj so izdelki čedalje bolj kompleksni, stroji v proizvodnih linijah pa postajajo avtomatizirani in računalniško vodeni. Da je snovanje takih naprav lažje, delodajalci iščejo strokovnjake več področij, poklic mehatronika pa vključuje kar tri.
Mehatronika je veda, ki v okvirnem združuje strojništvo, elektrotehniko in računalništvo, kar pomeni, da je mehatronik prisoten v celotnem procesu proizvodnje nekega izdelka ali naprave. V delo mehatronika spadajo konstrukcija stroja, vezava vseh električnih komponent in napajanja, ter programiranje krmilnika in vezava vseh merilnih elementov. Ko je stroj končan, pa se delo mehatornika še ne zaključi. Po zagonu stroja mehatronik skrbi za odpravljanje morebitnih napak in vzdrževanje stroja, tako je prisoten od prve skice do končnega izdelka. Ravno ta samostojnost, da ima kot mehatronik znanje, ki zadostuje pri snovanju izdelka skozi celoten proces, je Jureta prepričala v šolanje za ta poklic. Mehatroniki so tako prisotni pri gradnji proizvodnih linij, pri katerih morajo obvladati znanja avtomatizacijske tehnike in robotike, ter v razvoju in izdelavi različnih vezij.
Za poklic mehatronika je možno izobraževanje v triletnem programu, ki poteka večinoma v šoli in šolskih delavnicah. Za šolsko leto 2019/2020 je razpisana tudi vajeniška oblika izobraževanja v tem triletnem programu, kjer pa velik del izobraževanja poteka pri izbranem delodajalcu. Nato je po zaključnem izpitu možno tudi šolanje v dveletnem poklicno tehniškem izobraževanju. Po končani poklicni maturi je možen vpis na višjo ali visoko strokovno šolo, ob opravljanju dodatnega petega predmeta, ki se ga opravlja skupaj s poklicno maturo, pa je možen vpis na marsikateri univerzitetni študij. To pot je izbral tudi Jure.
Že ko se je Jure vpisal v program Tehnik mehatronike, ki spada pod srednje strokovno izobraževanje na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju, je vedel, da si želi izobraževanje nadaljevati na fakulteti. Ko je po 4 letih šolanje zaključil s poklicno maturo z opravljenim dodatnim 5. predmetom, se je vpisal na univerzitetni program Elektrotehnika na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer letos obiskuje 1. letnik.
V vsakem poklicu lahko napreduješ, nadaljuješ izobraževanje ali pa izkažeš svoje spretnosti na mednarodnih tekmovanjih in si s tem odpreš marsikatera vrata ter pridobiš neprecenljive izkušnje. Da je Slovenija v mehatroniki primerljiva z ostalimi, večjimi evropskimi državami, sta imela s sošolcem možnost dokazati na tekmovanju poklicnih spretnosti Euroskills 2018.
Med šolanjem za poklic mehatronika pa je obvezna tudi praksa. Kot pravi Jure, je le z vajo in reševanjem realnih problemov možno pridobiti kakovostne izkušnje na področju mehatronike. V vsakem letniku srednje poklice šole je nekaj predmetov, ki so zahtevali praktično delo v laboratorijih in delavnicah, del obvezne prakse v 2. in 3. letniku pa je potrebno opraviti pri delodajalcu, kjer se mladi tudi prvič srečajo z realnimi problemi stroke, pravi Jure. Te izkušnje pa seveda pridejo še kako prav pri kasnejši zaposlitvi. Poklicno šolanje tako prinaša široko paleto znanj in praktičnih izkušenj že med šolanjem.
Za devetošolce se bliža najpomembnejši datum tega šolskega leta - 2. april, skrajni rok za vpis v srednje šole. V pomoč pri odločanju o nadaljnji poklicni poti in kot vir informacij o poklicnem izobraževanju je mladim lahko spletno mesto Moja izbira, kjer lahko v sekciji Poklici za jutri spoznajo mlade vzornike in njihove navdihujoče zgodbe, pridobljene v poklicnem izobraževanju.
Sponzorirana vsebina
