Ko govorite o sreči na delovnem mestu – kaj točno mislite s tem?

Lahko imamo ozko definicijo – ko govorimo o tem, ali so ljudje zadovoljni s svojim delom. Vendar skušamo to definicijo malo bolj razširiti, tako da seveda poleg zadovoljstva z delovnim mestom spremljamo tudi vsesplošno zadovoljstvo z življenjem. Torej, ko delamo s podjetji, in trenutno delamo z enim v Köbenhavnu, merimo zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in tudi sicer zadovoljstvo z življenjem, pa tudi stvari, kot so smisel življenja, občutek osamljenosti, raven stresa, samozavest. Tako da opazujemo širok spekter indikatorjev.

Kdo je odgovoren za srečo na delovnem mestu ali v našem življenju?

V naših življenjih smo zanjo odgovorni sami, pa tudi okoliščine, v katerih živimo – aktualna politika, tudi genetika vplivata na našo srečo. Ko govorimo o delovnih mestih, smo znova do neke mere za srečo odgovorni sami, vendar pa so direktorji podjetij odgovorni, da ustvarijo dobre razmere za naše delo.

Kateri dejavniki pa prispevajo k večji sreči na delovnem mestu? Kako jo dosežemo?

Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo na delovnem mestu. Raziskave, ki smo jih opravili na Danskem, kažejo, da odnosi, ki jih imamo s sodelavci, z našim nadrejenim, raven avtonomije – ali lahko vplivamo na to, kako delamo, kaj in kdaj delamo, v kolikšni meri je naš trud prepoznan, hkrati pa lahko vidimo, da je tudi občutek smisla in namena v naših službah prav tako velik dejavnik sreče na delovnem mestu.

Kako prepoznamo smisel, namen v tem, kar delamo? Denimo, delavec v tovarni, ki je le eden od zaposlenih?

Poznamo nekaj podjetij v ZDA, ki so zaposlenim skušala izboljšati občutek smisla njihovega dela tako, da so v tovarno pripeljali ljudi, ki jim njihovi izdelki dejansko pomagajo v življenju. To je bilo v enem od farmacevtskih podjetij, kjer so v podjetje pripeljali bolnike, ki uporabljajo njihova zdravila, zato da so delavcem povedali, kako je njihovo delo vplivalo na kakovost njihovega življenja. To bi bil lahko način, kako pojasniti, kaj pravzaprav proizvajamo, kako to vpliva na življenja drugih ljudi in kaj je pravzaprav namen našega dela.

Kaj pa se zgodi, če nekdo dela v podjetju, kjer ve, da izdelki, ki jih izdelujejo, škodujejo drugim ljudem ali okolju? Ali to tudi lahko vpliva na srečo na delovnem mestu?

Mislim, da ja. To opažamo pri ljudeh, ki ne vidijo več smisla v tem, kar delajo skupaj kot organizacija, ali pa v sebi ne vidijo smisla v delu, ki ga opravljajo. To zagotovo zmanjša zadovoljstvo z delom.

Kateri dejavnik je najpomembnejši za doseganje zadovoljstva na delovnem mestu?

Če pogledamo populacijo Danske ali mnogih evropskih držav, vidimo, da je občutek smisla pogosto najboljši pokazatelj sreče na delovnem mestu, vendar na to vpliva veliko dejavnikov.

Bi si morali prizadevati za srečo na delovnem mestu zaradi sreče same ali zaradi produktivnosti, ki je rezultat sreče na delovnem mestu?

Mislim, da je dobro, če si prizadevamo iz obeh razlogov. Zaradi posameznikov, zaposlenih, absolutno, za njihov občutek zadovoljstva in sreče z delom. Hkrati pa menim, da je to smiselno tudi za podjetje, za njihov interes, da se osredotoča na zadovoljstvo pri delu. Študije namreč kažejo, da so srečni, zadovoljni zaposleni bolj produktivni, so manj bolniško odsotni, bolj verjetno je, da bodo v podjetju ostali dlje časa. Tako da s tem tudi zmanjšamo stroške, ki nastanejo pri pridobivanju novega kadra. Vsekakor je zelo dobra poslovna poteza, da podjetje poskrbi za dobro počutje zaposlenih. Sreča na delovnem mestu vodi v večjo produktivnost in posledično lahko povzroči rast BDP. 

Je sreča na delovnem mestu mogoča v družbi, kjer komaj čakamo na petek in nas je groza ponedeljka?

Trenutno zaznavamo, da ljudje poročajo o manjši osebni sreči, ko so v službi, vendar menim, da lahko poskusimo ustvariti takšne razmere in delovno življenje, ki bo pravzaprav vir sreče. Delovno mesto je tisto, kjer dobimo občutek smisla. Verjetno je tudi prostor, kjer lahko razvijamo svoje sposobnosti, kjer imamo občutek, da smo nekaj dosegli. Je tudi prostor, kjer se povezujemo z drugimi ljudmi. Lahko najdemo nove prijatelje, tudi zveze nastajajo na delovnem mestu. Tako da mislim, da bi delo lahko bil vir sreče, saj v službi preživimo veliko ur našega življenja. Tako da upam, da to lahko ustvarimo. Prepričan sem tudi, da veliko ljudi pravzaprav rado opravlja svoje delo in v njem najde srečo.

Kako pomembna za srečo na delovnem mestu je višina plače?

Ko govorimo o sreči na delovnem mestu, ta ne pomeni neke bistvene razlike. Ko pa pogledamo splošni občutek sreče, vidimo, da je večina ljudi v povprečju srečna. Predvsem zato, ker je pomanjkanje denarja razlog za nezadovoljstvo. Jasno, če nimaš denarja za kruh na mizi, je to vzrok za skrbi, stres in nesrečnost. Vendar smo ugotovili, da po določenem znesku, višini plače, še dodaten denar očitno ne vpliva na to, kako se počutimo v življenju.

Pri katerem znesku se to zgodi?

Za vsako državo velja drugačen znesek, vendar so denimo študije v ZDA pokazale, da je to po znesku 85.000 dolarjev (77.100 evrov) na leto. Po tem znesku vsakih dodatnih 1000 dolarjev (900 evrov), očitno ne vpliva na kazalec zadovoljstva. Vendar so ti zneski drugačni od države do države.

Imate podatke za Slovenijo – kje smo na indeksu sreče?

Če pogledamo svetovno poročilo o sreči, v katero je vključenih 155 držav, je Slovenija trenutno na 42. mestu. Ste v zgornji tretjini in opažamo, da nivo sreče v Sloveniji narašča. V zadnjih desetih letih se je občutek sreče v Sloveniji povečal za okoli pet odstotkov. Na drugi strani so nekatere druge države, kjer so zdrsnili na področju zadovoljstva z življenjem ali sreče. Denimo ZDA vsako leto drsijo po lestvici sreče v svetovnem poročilu o sreči. Prav tako Kitajska.

Zakaj je pomembno, da se borimo za enakopravnost v družbi in na delovnem mestu – denimo za enako plačilo za moške in ženske za isto opravljeno delo?

Mislim, da je to pomembno zato, ker je tako prav. Vsekakor bi morali biti za enako delo enako plačani. Prav tako vidimo, da so države, kjer je večja enakopravnost pri plačilu, v povprečju bolj srečne. Smo v letu 2019, kmalu bo 2020, seveda bi morali delati pri tem.

Bi morala podjetja opravljati interne ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu? Kaj so prednosti takšnih anket in zakaj je to pomembno?

Če bi bilo podjetje rado konkurenčno, če podjetje želi biti uspešno, bi vsekakor moralo skrbeti za zadovoljstvo zaposlenih. Mislim, da je to dobro v vsakem primeru, dobro je za moralo ljudi, dobro je za kreativnost, dobro je za produktivnost. Tako na enostaven način poskrbimo, da zaposleni radi prihajajo v službo. Tudi sam sem lastnik podjetja, delodajalec, in seveda je v mojem interesu, da ustvarim razmere, kjer bodo moji kolegi, moji zaposleni srečni pri delu. Mislim, da se bo zaradi tega izboljšalo delo, ki ga opravljajo. Želim si, da si želijo ostati v podjetju. Menim, da je tudi v mojem interesu, da ustvarim dobre pogoje za njih.

V Združenih arabskih emiratih imajo ministrstvo za srečo. Bo to postalo nekaj običajnega tudi drugod po svetu?

Zagotovo kot ministrstvo za srečo in dobro počutje, kot ga imajo tam, ali pa se bo vsako ministrstvo posebej posvečalo dobremu počutju. Vprašanje je, ali je treba odpreti posebno ministrstvo za to ali pa bi moralo biti del ministrstva za zaposlovanje, ministrstva za izobraževanje, ministrstva za infrastrukturo. Obstajajo različni pristopi za to. Nova Zelandija je lani pripravila prvi budžet za dobro počutje, tako da zdaj vsak predlog, ki ga vključijo v nacionalni proračun, mora imeti oceno o tem, kako bo vplival na kakovost življenja ljudi. To je še en pristop. Vidimo, da se vse več držav zanima za dobrobit ljudi in merjenje kakovosti življenja, da se zanima za to, da bi dobrobit ljudi vzeli kot glavno vodilo pri političnih odločitvah.

Sami prihajate iz Danske, ki je pogosto na vrhu seznama držav, kjer so ljudje najbolj srečni. Kateri so glavni razlogi za to?

Vsem nordijskim državam gre precej dobro, in mislim, da je nordijski model resnično uspešen v zmanjševanju razlogov za nezadovoljstvo. Imajo dostop do dobrega zdravstvenega sistema, imajo dostop do univerzitetnega izobraževanja, moški in ženske imajo dostop do enakih možnosti, imajo dobra nadomestila za brezposelnost, dobre pokojninske sisteme, relativno gledano. Veliko dejavnikov, ki ljudi dela nesrečne po svetu, veliko stvari, zaradi katerih ljudi skrbi v življenju, je v nordijskih državah zmanjšano na minimum. Lahko bi rekli, da so nordijske države najsrečnejše na svetu. Lahko bi tudi obrnili stvar in rekli morda, da so to najmanj nesrečne države. Te lestvice temeljijo na povprečjih, zato se te države pogosto znajdejo na vrhu.

Kako vidite prihodnost – ali bo sreča na delovnem mestu postala vedno bolj pomembna stvar? Kako bi se zaradi doseganja tega cilja lahko spremenila naša delovna okolja?

Zagotovo se bo več govorilo o tem. To je smer, v katero gre zgodovina. Če pogledate zadnjih 100 let, kako so se izboljšale delovne razmere v smislu varnosti, mislim, da zdaj gremo že v smer duševne varnosti oziroma duševnega zdravja na delovnem mestu. Zato menim, da smo to počeli že desetletja, zdaj pa se to izboljševanje razmer širi še na duševno zdravje. Mislim, da bomo videli veliko korakov naprej na tem področju.

Ali bi lahko podali nekaj nasvetov, kako lahko izboljšamo srečo na delovnem mestu in v življenju?

To je precej odvisno od tega, kje smo. Če gremo k zdravniku, nam bo ta predpisal zdravljenje glede na našo diagnozo. Denimo v nekaterih pisarnah, kjer imate veliko motečih prekinitev, veliko sestankov, veliko telefonskih klicev, veliko nadrejenih, ki ves čas zahtevajo poročila, bi se lahko zgledovali po tem, kar je naredil Intel. Uvedli so namreč tako imenovana "tiha torkova jutra". Tako približno tri ure ob torkih zjutraj ni nobenih sestankov, nobenih prekinitev, strežnik za elektronsko pošto izključijo, nobeni telefonski klici niso sprejeti. Tako imajo zaposleni tri ure, da se dejansko posvetijo pisanju poročil ali kakšnim zahtevnim nalogam, ki jih morajo opraviti. Kajti v nasprotnem primeru skušajo ljudje stisniti delo med sestanki: 17 minut tukaj, pa šest minut tam. V podjetju so opazili pozitivne rezultate v smislu zadovoljstva zaposlenih, pa tudi v produktivnosti.

Kaj je umetnost sreče? Kako živeti srečno življenje?

Mislim, da je Eleanor Roosevelt najbolje povzela: "Sreča je stranski produkt življenja, ki smo ga dobro živeli." To je življenje, kjer imamo občutek smisla, občutek povezanosti, kjer uživamo v vsakodnevnih aktivnostih. Mislim, da je sreča res stranski produkt takšnega življenja.