Bralec je pred polnoletnostjo poklicno kariero začel kot kuhar. Čez nekaj let se je zaposlil kot natakar, nato se mu je ponudila priložnost v avtoprevozništvu, kar je takrat pomenilo dobro plačano službo. Kot voznik tovornjaka je imel nekaj časa beneficirano delovno dobo, za volanom je dočakal pogoje za upokojitev. Ko je zaprosil za izračun pokojnine, je sledil šok. "Bila bi za več kot polovico nižja, kot je bila moja takratna plača. Ker z njo ne bi mogel preživeti, sem prisiljen delati še vsaj nekaj let," je razočaran.

Eden od ključnih ciljev zadnje pokojninske reforme je bil podaljševanje delovne dobe, saj se Slovenci upokojujemo prej kot v drugih evropskih državah, razlaga država. Pri nas imamo najmanj še delovno aktivnih, starih od 55 do 64, čeprav se je med gospodarsko krizo čedalje več ljudi odločilo ostati v službi, namesto da bi odšli v pokoj. Država aktivno in z različnimi bonitetami spodbuja zaposlene s pogoji za upokojitev k nadaljnjemu delu. Tako lahko poleg polne plače prejemajo še 20 odstotkov pokojnine, obenem se jim lahko poveča pokojnina, ki jo bodo prejemali ob upokojitvi.

Tudi upokojenci lahko z nekaterimi omejitvami delajo ob hkratnem prejemanju polne pokojnine, a delo je seveda obdavčeno. Lahko delajo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe ali opravljajo začasna dela, kot so pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok. Skratka, lahko opravljajo dela, ki ne smejo trajno vplivati na njihov finančni položaj in jim omogočati preživetje za daljše časovno obdobje. Ne smejo zaslužiti več kot 6356,79 evra letno, kar je 530 evrov mesečno. Lahko prejemajo tudi sorazmerni del pokojnine, če delajo najmanj dve uri dnevno oziroma 10 ur tedensko.

Po pojasnilih ministrstva za delo država spodbuja neupokojitev "zaradi pomembne vloge upokojencev na trgu dela in lažjega, postopnega prehoda v upokojitev". V resnici pa ob staranju prebivalstva nastaja čedalje večja proračunska luknja v pokojninski blagajni. Zato je državi v interesu v delovnem razmerju obdržati čim več ljudi, ki v končni fazi financirajo pokojnine. Pa tudi mnogi starejši ne delajo, ker bi si želeli, temveč ker ne bi mogli ali bi težko preživeli z nizko pokojnino.

Prejšnja pokojninska reforma je samo odrinila težave, ni jih odpravila. Nova jih morda bo, a ne prinaša nič dobrega. Država trenutno pripravlja Belo knjigo pokojninskega zavarovanja, "ki bo predstavljala izhodišče za nadaljnjo javno razpravo v zvezi s povečevanjem delovne aktivnosti starejših". Navedeno pomeni, da bomo delali dlje, kar je nujno za vzdržnost sistema. 

V Sloveniji je namreč vse več upokojencev, ki prejemajo pokojnine od prispevkov delovno aktivnih, - leta 2006 jih je bilo 322.755, leta 2010 368.882, lani že 432.545. Razmerje med upokojenci in zaposlenimi se iz leta v leto slabša: v letu 2000 je bil upokojenec na 1,70 zaposlenega, v letu 2005 je bilo razmerje 1,67, v letu 2010 1,60, lani 1,37. Brez sprememb bo leta 2025 razmerje ena proti 1,3, okoli leta 2040 bo en zaposleni delal za enega upokojenca.

Pokojnine so nizke, tudi prenizke, in bodo še nižje. Januarja je najnižja pokojninska osnova za zaposlenega s polno delovno dobo znašala 770 in najvišja 3077 evrov, pri čemer je bila najvišja izplačana 2581 evrov. Najnižja socialna pokojnina je bila 200, kmečka 236, kmečko borčevska 472, povprečna 613 evrov. Decembra lani je kar 28 odstotkov slovenskih upokojencev prejelo manj kot 500 evrov pokojnine, kar je v številki več kot 121.000. Živeli so pod pragom revščine.

Finančni položaj slovenskih upokojencev se stalno poslabšuje, še zlasti od leta 2010, ker se je realna vrednost pokojnin znižala za približno 10 odstotkov. Zato čedalje več ljudi raje še naprej dela kljub dopolnjenim pogojem za upokojitev, saj ne morejo živeti s polovico prihodkov manj. 20 odstotkov predčasne pokojnine je leta 2013, ko je bilo prvič možno, dobivalo 11 zaposlenih. Leta 2014 je bilo zaposlenih 1023 ljudi s pogoji za upokojitev, lani je številka narasla za več kot 1000 na 2303. Januarja je 2852 zaposlenih prejemalo 20 odstotkov predčasne pokojnine, 1050 upokojencev je dobivalo delno pokojnino.

Sami moramo poskrbeti za dostojno pokojnino

Iz ankete na Cekin.si je razvidno, da kar 70 odstotkov od več kot 2000 vprašanih ne varčuje za pokojnino, čeprav 84 odstotkov skrbi, ali bodo lahko preživeli z njo. Dejstvo je, da moramo sami poskrbeti za finančno neodvisnost na stara leta. Zato je treba varčevati zdaj, čim prej in kolikor je možno. Prej ko boste začeli, več časa bo imel vaš denar za rast. Namreč, tudi če investirate več, končate z manj, če začnete pozneje, poudarjajo v Vzajemci skupini. 

Prijave so zaključene. Imena nagrajencev, ki dobijo dvakrat po 2000 in enkrat po 1000 evrov v vzajemnih skladih, so vidna na Facebook strani Cekin. Za tolažilno nagrado - brezplačni Predlog dolgoročne strategije varčevanja za pokojnino v vrednosti 244 evrov - vas bodo kontaktirali iz Vzajemci skupine.

Sponzorirana objava