"Nisem posebno dober človek. Sem njen dolžnik. Mi vsi smo njeni dolžniki, ona in njena generacija so ustvarile vse okoli nas. Danes nimajo ničesar," je zapisal hrvaški novinar Toni Volarić na portalu freevoice.hr. Dogodek, ki ga je opisal, ga je močno pretresel in bo tudi vas.
"Zunaj je bilo mrzlo. Tako mrzlo, da sem iz avtomobila kar odletel v toplo trgovino. Pred seboj sem potiskal voziček. Razmišljal sem o življenju in hitel nabirati kalorije v pisanih škatlah ... Nato sem jo opazil. Gospo v starem plašču. Sivih las, majhne rasti, prizadeto od osteoporoze in od življenja. Stala je čudno, obrnjena proti hladilniku z jajci ..."
"Videl sem, kako previdno jemlje jajce po jajce in ga tlači v črno ponošeno torbo. Srce se mi je ustavilo, začel sem se tresti. V njej sem videl mojo drago mamo. Solze so mi privrele na oči. Babica krade jajce, ki stane kuno (0,13 evra)! ... Videla me je, videla je, da jo vidim. In da vem, da krade. Te oči! Nikoli jih ne bom pozabil. Njeno prošnjo brez besed, sramota na zgubanem obrazu. Upanje, da je ne bom izdal."
"Tako, draga gospa. Kot prvo – nisem izdajalec. Kot drugo – vi ste nekomu mati, babica. Kaj bi moral storiti? Oditi do poslovodje in vas zatožiti? Da bi ji vzel nabrano in jo vrgel na mrzlo ulico? Jaz pa bi sedel v avto z gretjem in oddrvel mimo nje? ... Ne, šel sem proti njej. Ustavil sem se ob njej, želel sem jo objeti. Kot mamo. Kot mamo vseh dobrih ljudi, ki sem jih kdaj koli spoznal. Jo obvarovati in ogreti."
"V roke sem ji potisnil 200 kun (26 evrov). Pogledala me je brez besed, oči so se nama srečale. Vzela je denar. Nisva spregovorila niti besede, nato je začela jokati. Nisem vedel, kaj naj storim. Na koncu sem se obrnil in odšel. Edina uteha mi je bila, da sem vedel, da vsaj nekaj dni ne bo rabila krasti. Da bo sita dan ali dva, morda celo dlje. Sedel sem v avto in dolgo nisem speljal. Kot da je ne bi hotel zapustiti. Mamo vseh dobrih ljudi, ki jo poznam."
Več kot očitno je, da je upokojenka kradla, ker ni imela izbire, ker je bila lačna. In tako kot na Hrvaškem je tudi v Sloveniji preveč upokojenih, ki živijo pod pragom revščine. Po podatkih statističnega urada leta 2014 je bil letni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo 7146 evrov. Med vsemi revnimi so največji odstotek – 26 – predstavljali upokojenci – 18 odstotkov upokojenke in osem odstotkov upokojenci. V številki to pomeni 75.400 upokojencev, katerih mesečni dohodek je bil manj kot 595,5 evra.
Novejši podatki kažejo, da je decembra lani kar 28 odstotkov upokojencev prejelo manj kot 500 evrov starostne pokojnine, kar je v številki več kot 121.000. Številnim med njimi po svojih močeh pomagajo otroci, mnogim človekoljubne organizacije, kot sta Rdeči križ in Karitas. Nekateri na centru za socialno delo zaprosijo za enkratno denarno pomoč, ki pa je strogo namenska – na primer za nabavo kurjave.
Lahko prosijo za varstveni dodatek, vendar je zadnja štiri leta vse manj prošenj zaradi nove zakonodaje. Mnogi so se mu celo odpovedali - po podatkih Zveze društev upokojencev se je število prejemnikov več kot prepolovilo. "Do leta 2012 je bilo prejemnikov okoli 45.000, po uveljavitvi nove zakonodaje je njihovo število padlo pod 10.000." Razlog je na eni strani upoštevanje premoženja pri odločanju o pravici do varstvenega dodatka - lastništvo hiše, zemljišč – in vračilu denarja po smrti, ob hkratni zaznambi premoženja v korist države.
Veliko upokojencev se obupanih obrne tudi na zvezo upokojencev. "Na nas se pogosto obračajo. Njihove zgodbe so pretresljive, vse pa imajo skupno točko, in sicer v nizki pokojnini. Posebej so pretreseni upokojenci, ki se upokojujejo po novi zakonodaji." Zaradi zahtevnejših pogojev upokojevanja, zlasti podaljšanja obdobja za obračun odmere, so namreč pokojnine včasih katastrofalno nizke, njihovi zneski ne dosegajo niti praga revščine.
Zato bi marsikdo rad še delal, a si ne upa, da ne bi delal na črno. Sicer pa imajo upokojenci možnost občasno delati. "Koliko si jih popravlja ekonomski položaj z delom, nam ni znano, čeprav se pri nas precej zanimajo glede možnosti občasnega dela." Seveda pa vsi ne morejo več delati zaradi starosti in bolezni. "Najhuje je z ostarelimi in bolnimi, ki nimajo statusa invalidne osebe, pa zaradi svojih bolezni potrebujejo sredstva za nego in postrežbo. Zakonski kriteriji za dodelitev pravice za dodelitev sredstev za pomoč in postrežbo so izredno strogi in onemogočajo marsikateremu bolnemu upokojencu nujno potrebno pomoč." Zaradi pomanjkanja denarja se po njihovih opozorilih odpovedujejo vsemu: kakovostni hrani, toplo zakurjeni sobi, televiziji in vsemu, za kar je treba plačati položnice. Ne kupijo si obleke in čevljev, ne plačajo članarin.
Zato v Zvezi društev upokojencev poudarjajo, da bi morala država v prvi vrsti poskrbeti za dostojne pokojnine. "Gmotni položaj upokojencev se nenehno poslabšuje, še zlasti od leta 2010, ker se je realna vrednost pokojnin znižala za okoli 10 odstotkov. Gre za posledico neizvajanja sistemske zakonodaje, saj politika vsako leto sprejema izredne ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Rezultat take politike je slabšanje razmerja med povprečno plačo in povprečno pokojnino." Iz zadnjih dosegljivih statističnih podatkov je razvidno, da je razmerje leta 2005 znašalo 69,1, leta 2014 pa samo 61 odstotkov. Poleg vsega "regres" dobijo samo upokojenci z manj kot 750 evri pokojnine.
Država po drugi strani svari, da ni denarja v pokojninski blagajni. Vse kaže, da bodo pokojnine čedalje manjše, da bomo na starost (pre)živeli s prihranki, ki si jih bomo ustvarili med delovno dobo. V nasprotnem primeru boste na stara leta odvisni od države ali otrok, s čimer lahko ogrozite tudi njihovo finančno prihodnost. In zaradi vse daljše življenjske dobe bomo lahko tudi 30 let odvisni od prihrankov, ustvarjenih v delovni dobi.
Prijave so zaključene. Nagrajence, ki bodo dobili dvakrat po 2000 in enkrat po 1000 evrov v vzajemnih skladih, bomo razglasili v sredo, 16. marca, po 12. uri na Facebook strani Cekin. Za tolažilno nagrado - brezplačni Predlog dolgoročne strategije varčevanja za pokojnino v vrednosti 244 evrov - vas bodo kontaktirali iz Vzajemci skupine.
Sponzorirana objava.
